Kako nam pomagajo vitamini, v času koronavirusa zlasti vitamin D?

Dr. Darko Siuka: Normalna raven vitamina D je pomembna že ob okužbi ali takoj po njej, saj se lahko s tem zmanjša virusno breme.
Fotografija: Sodobni človek zaradi kaloričnega prehranskega izobilja pogosto pozablja na pomen vitaminov in mineralov, njihovo pomanjkanje, ki je lahko blago, pa zdaj nastopa v prikritih netipičnih subkliničnih oblikah, opozarja Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog, KO za gastroenterologijo, UKC Ljubljana. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Sodobni človek zaradi kaloričnega prehranskega izobilja pogosto pozablja na pomen vitaminov in mineralov, njihovo pomanjkanje, ki je lahko blago, pa zdaj nastopa v prikritih netipičnih subkliničnih oblikah, opozarja Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog, KO za gastroenterologijo, UKC Ljubljana. FOTO: Shutterstock

Darko Siuka, dr. med., KO za gastroenterologijo, UKC Ljubljana odgovarja na G+ vprašanje, kako pomembni so vitamini za naše telo, za ohranjanje zdravega življenja in zakaj je v zimskih časih in v koronavirusnih težavah še zlasti izpostavljen D vitamin.


Kako vitamini delujejo na naše telo, kako nam pomagajo ohranjati zdravo življenje? Ali si poleti lahko naberemo dovolj »sončnih« vitaminov v naravni obliki še za zalogo in koliko časa, če sploh, ti ostanejo v telesu?


Pomen vitaminov in mineralov so poznali že stoletja, tisočletja prej, preden so bili v 20. stoletju kemično raziskani. Že v Hipokratovem času se je vedelo, da določena hrana preprečuje določene bolezni.

Hipokrat je že takrat sporočal: hrana je zdravilo in zdravilo je hrana. Izraz vitamin je prvi uporabil poljski biokemik Casimir Funk leta 1912, s čimer je poudaril, da so to za življenje pomembne organske spojine.

»Nekateri domovi, v katerih so oskrbovanci prejemali vitamin D že od marca, so poročali, da je bila obolevnost manjša, nekoliko manjša naj bi bila tudi smrtnost. Ker študije ni, se opiramo na poročila iz medijev. Vitamin D deluje kot imunomodulator pri serumski ravni nad 75 nmol/l,« razlaga asist. Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog, KO za gastroenterologijo, UKC Ljubljana. FOTO: Osebni arhiv
»Nekateri domovi, v katerih so oskrbovanci prejemali vitamin D že od marca, so poročali, da je bila obolevnost manjša, nekoliko manjša naj bi bila tudi smrtnost. Ker študije ni, se opiramo na poročila iz medijev. Vitamin D deluje kot imunomodulator pri serumski ravni nad 75 nmol/l,« razlaga asist. Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog, KO za gastroenterologijo, UKC Ljubljana. FOTO: Osebni arhiv


Do zdaj je znanih 13 vitaminov, med njimi so v maščobi topni A, D, E, K ter v vodi topna vitamin C in skupina vitaminov B: tiamin (B1), riboflavin (B2), niacin (B3), pantotenska kislina (B5), piridoksin (B6), biotin (B7), folna kislina (B9) in cianokobalamin (B12). Vsi imajo v telesu nešteto pomembnih funkcij, med drugim omogočajo sintezo različnih snovi, pravilno delovanje celic, tkiv organov in organskih sistemov, omogočajo pravilno imunsko obrambo telesa.



Večinoma delujejo kot koencimi v encimskih sistemih številnih biokemičnih reakcij v telesu, lahko kot transkripcijski faktorji, in sodelujejo pri prepisovanju genov.

Sodobni človek zaradi kaloričnega prehranskega izobilja pogosto pozablja na pomen vitaminov in mineralov, njihovo pomanjkanje, ki je lahko blago, pa zdaj nastopa v prikritih netipičnih subkliničnih oblikah.

Tako tipičnih stanj hudega pomanjkanja posameznih vitaminov, kot so nočna slepota (A), rahitis (D) in skorbut (C), skoraj ne najdemo več, se pa pojavljajo utrujenost, slabokrvnost, neodpornost proti okužbam, bolezni kože, lasišča in nohtov ...

Vodotopni vitamini se iz telesa odstranjujejo z urinom in jih je treba uživati vsak dan, v maščobi topni pa se lahko kopičijo v maščevju. Pred stotimi leti so ljudje v sončnih mesecih, od maja do septembra, s soncem in UVB-žarki pridobili obilo vitamina D3, ki se je shranjeval v maščevju, hkrati so se jeseni ob presežkih hrane poredili.



Pozimi, v obdobju pomanjkanja hrane, so hujšali in topili maščobne obloge, iz maščobnih celic pa se je tedaj sproščal vitamin D. Ker hrana ni več sezonsko omejena, ta mehanizem ne pride več do izraza.
 

V letošnjih težkih koronavirusnih časih se še posebej poudarja, kako pomembni so vitamini, zlasti vitamin D. Strokovnjaki navajate, da nam ta pomaga pri premagovanju okužbe z novim koronavirusom. Kako?


Že marca sem v svojih desetih korakih v boju proti covidu-19 kot sedmi korak navajal krepitev imunskega sistema z vitaminoma D in C ter z mineraloma selenom in cinkom. Vsi ti so močni imunomodulatorji.



Zlasti pomembno vlogo ima vitamin D. Že leta pred pandemijo covida-19 so bili znani rezultati več dvojno slepih randomiziranih študij z visoko stopnjo zaupanja in metaanaliz, ki govorijo o manjši pojavnosti virusnih okužb dihal, krajšem trajanju in manjših posledicah okužb.

Vitamin D ima v telesu vlogo hormona in deluje kot transkripcijski faktor za sintezo cele vrste genov tako skeletnega metabolizma kalcija in fosforja in številnih genov imunskega sistema. Ugodno vpliva na imunske procese in celice tako prirojenega kot pridobljenega imunskega sistema.

Zlasti pomemben je vpliv na makrofage, to so imunske celice, ki požirajo bakterije in viruse in jih uničijo. S pomočjo vitamina D prepišejo gene za dve spojini (katelicidin in betadefenzin), s katerima lahko te vsiljivce uničijo.

Zato je pomembna normalna raven vitamina D že ob okužbi ali takoj po njej, saj se lahko s tem zmanjša virusno breme že na začetku, v fazi virusne replikacije. Kasneje med okužbo ima vitamin manjšo vlogo, delno z blažitvijo citokinskega viharja.
 

Kaj so pokazale študije, francoske, španske in druge, kako uspešen je vitamin D v boju s covidom-19?


V obdobju pandemije so bile opravljene in objavljene številne študije o blagodejni vlogi vitamina D pri okužbi z novim koronavirusom. Med njimi je največ opazovalnih retrospektivnih študij, ki govorijo v prid temu, da so bolniki z normalno ravnijo vitamina D ob sprejemu v bolnišnico manjkrat potrebovali zdravljenje v enotah intenzivne terapije in da jih je med njimi manj kritično zbolelo.



To sta neposredno dokazali tudi randomizirana španska in kasneje še indijska študija.

Brazilska študija prednosti jemanja vitamina D ni dokazala. Preiskovanci so ga prejeli deset dni po sprejemu v bolnišnico, kar je bilo prepozno za dobrodejni učinek.

Zanimiva je tudi francoska študija iz doma starejših občanov. Med oskrbovanci, ki so prejeli vitamin D pred okužbo z novim koronavirusom ali tik po okužbi, jih je umrlo le 17,5 odstotka, pri tistih, ki ga niso prejeli, pa je bil delež umrlih 55,6 odstotka.
 

Torej »akcija« v domovih za starejše, v katerih uporabljajo vitamin D, potrjuje, da so oskrbovanci manj okuženi in da je tudi umrljivost manjša?


Marca smo z veliko zaskrbljenostjo zrli v slovenske domove, kjer so oskrbovanci hudo umirali. Na primer v DSO Šmarje pri Jelšah je samo v dveh tednih umrlo več kot 30 ljudi. Tedaj smo v skupini zdravnikov iskali rešitve, kako poleg mask in zaščitne opreme dodatno zaščititi najranljivejše.

Približno dvesto slovenskim domovom za starejše smo pisali o pomembni vlogi vitamina D v obdobju respiratornih okužb in dodali reference preteklih študij. Študije o učinku vitamina D za slovenske razmere nimamo. V prvem valu je bilo med umrlimi več kot 80 odstotkov oskrbovancev DSO, v drugem valu manj kot 50 odstotkov.

Nekateri domovi, v katerih so oskrbovanci prejemali vitamin D že od marca, so poročali, da je bila obolevnost manjša, nekoliko manjša naj bi bila tudi smrtnost. Ker študije ni, se opiramo na poročila iz medijev. Vitamin D deluje kot imunomodulator pri serumski ravni nad 75 nmol/l.


Koliko vitamina D lahko na dan zaužijemo in koliko različnih vitaminskih tabletk, da ne bi pretiravali?


Pri ljudeh, ki se poleti lahko varno izpostavljajo soncu, to pomeni od maja do septembra po 15 minut med 11. in 16. uro, dodajanje vitamina D3 ni potrebno. Vsem drugim svetujemo dodatke vitamina D.

Ker ga je v hrani Slovencev malo (800 enot v 100 gramih divjega lososa, 200 enot v 100 gramih gojenega lososa, manj kot 20 enot v jajčnem rumenjaku), tistim, ki se poleti ne morejo izpostavljati soncu, in vsemu prebivalstvu od oktobra do aprila svetujemo dodajanje vitamina D k prehrani v odmerku od 800 do 2000 enot.

Če ima človek zvišan indeks telesne mase, nad 25, pa se odmerek podvoji ali potroji. Predoziranje z vitaminom D se redko zgodi, najvišji varen odmerek vitamina D3 je 4000 enot.

Neželeni učinki pri takšnih odmerkih pa so izredno redki. Polletna študija, v kateri so preiskovanci prejemali 10.000 enot na dan, je pokazala, da tudi po šestih mesecih niso imeli neželenih učinkov.

Menim, da bi zaradi s študijo dokazanega hudega pomanjkanja vitamina D v Sloveniji bilo treba prav kmalu na nacionalni ravni ustvariti strategijo umetnega bogatenja hrane (mlečnih, pekovskih izdelkov) s tem pomembnim vitaminom.

Sam vsak dan zaužijem 2000 enot vitamina D, 1000 mg vitamina C, ki ga spijem raztopljenega v soku, in multivitaminsko tableto, ki vsebuje tudi cink in selen.

Komentarji: