Manj je stikov, več je demence

V izolaciji se kognitivni upad lahko poveča tudi za petino.
Fotografija: Vse slabši socialni odnosi, fizična neaktivnost povečajo težave depresije, razvije se tudi vnetje možganov, opozarja prof. dr. Zvezdan Pirtošek. FOTO: Roman Šipić/Delo
Odpri galerijo
Vse slabši socialni odnosi, fizična neaktivnost povečajo težave depresije, razvije se tudi vnetje možganov, opozarja prof. dr. Zvezdan Pirtošek. FOTO: Roman Šipić/Delo

Ljubljana – Epidemija koronavirusa škodi tudi (oziroma še bolj) ljudem, ki imajo težave z demenco. Pri tistih v začetnih fazah bolezni je ena največjih težav zmanjševanje socialnih stikov, socialna izolacija hitreje vodi v tesnobo, depresijo in demenco, kar so poudarjali strokovnjaki (zdravniki) na petkovi spletni novinarski konferenci združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija v petek.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je poudaril, da so ljudje v sodobnem času vedno bolj osamljeni, v socialni izolaciji se povečajo težave depresije, vnetja možganov, osam­ljenost, možnost za kognitivni upad se lahko poveča tudi za petino.

Ob vse slabših socialnih odnosi v času epidemije še ni podatkov, kakšno škodo bo povzročila epidemija, a se boji, da bo večja, kot si predstavljamo, je med drugim na spletni konferenci Spominčice v petek izpostavil prof. dr. Zvezdan Pirtošek. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ob vse slabših socialnih odnosi v času epidemije še ni podatkov, kakšno škodo bo povzročila epidemija, a se boji, da bo večja, kot si predstavljamo, je med drugim na spletni konferenci Spominčice v petek izpostavil prof. dr. Zvezdan Pirtošek. FOTO: Blaž Samec/Delo



Vse slabši socialni odnosi, fizična neaktivnost povečajo težave v deprsijo in demenco. Ob tem je izpostavil, da še ni podatkov, kakšno škodo bo povzročila epidemija, a se boji, da bo večja, kot si predstavljamo.



Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija, je opozorila, da lahko prepovedani obiski in socialni stiki vodijo v izolacijo, zmedenost, dezorientacijo in nasploh v poslabšanje stanja prizadetih zaradi demence, zavedati se tudi moramo, da veliko ljudi s temi težavami živi samih.

Dr. Polona Rus Prelog, vodja enote za gerontopsihiatrijo v UKC Ljubljana, je med drugim poudarila, da v njihovi ambulanti zdaj obravnavajo opazno več bolnikov, zlasti starejših z demenco, ki potrebujejo tudi sprejem v bolnišnico.

Starostniki so že normalnih razmerah precej izolirani, v tem koronavirusnem obdobju še toliko bolj, zato se pri njih povečujejo tesnoba, posttravmatske stresne motnje.


Prepovedani obiski in socialni stiki vodijo v izolacijo, zmedenost, dezorientacijo in nasploh v poslabšanje stanja prizadetih zaradi demence, zavedati se tudi moramo, da veliko ljudi s temi težavami živi samih, je poudarila Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija na petkovi spletni konferenci. FOTO: Leon Vidic/Delo
Prepovedani obiski in socialni stiki vodijo v izolacijo, zmedenost, dezorientacijo in nasploh v poslabšanje stanja prizadetih zaradi demence, zavedati se tudi moramo, da veliko ljudi s temi težavami živi samih, je poudarila Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija na petkovi spletni konferenci. FOTO: Leon Vidic/Delo


Tudi dr. Vida Drame Orožim, ki vodi pro bono ambulanto v Ljubljani, je poudarila, kako pomembno je v teh časih iskati socialne stike, pogovore, najti nekoga, ki vas bo poslušal, ker se seveda zdaj krepi tudi strah.

Lidija Breznik, varuhinja bolnikovih pravic, je med drugim opozorila na dvoličnost: v domu za starejše lahko obišče osebo kot prostovoljka, če pa bi jo želela obiskati kot hčerka, je prepovedano.

Zato je Štefanija L. Zlobec dodala, da bi lahko odločevalci več razmišljali tudi v smeri, da bi svojci že z obiski svojih ljudi z demenco veliko pomagali. Vida Drame Orožim pa meni, da so ukrepi uniformirani, a bi se morali prilagajati lokalno in po pameti.

Komentarji: