Sedem držav o rešitvah za oskrbo starejših

Te dni je v Splitu potekalo prvo srečanje predstavnikov sedmih držav oziroma sedemnajstih partnerjev, ki so v okviru projekta Socialne inovacije za celostno oskrbo starajočega se prebivalstva v regiji Adrion spregovorili o dobrih praksah. Vodilni partner projekta je Univerza v Ljubljani oziroma konzorcij raziskovalcev treh fakultet, Ekonomske fakultete, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter Fakultete za socialno delo, in Inštituta Jožef Stefan.

»Atenski inštitut za demenco je predstavil izsledke raziskave, ki potrjuje, da se s telesno aktivnostjo zmanjša možnost demence za 90 odstotkov,« je o strokovnem srečanju v Splitu povedal dr. Vlado Dimovski, vodja projekta. O podobno spodbudnih rezultatih so predstavniki Medicinske fakultete v Splitu poročali glede uporabe zapestnice za starejše.
 

Sedemnajst partnerjev

»To ni raziskovalni projekt, ampak je v celoti naravnan na iskanje rešitev, ki so povezane z dolgotrajno oskrbo, in načine, kako ta znanja prenesti naprej,« pravi Vlado Dimovski. Zato je v projekt poleg omenjenih slovenskih partnerjev vključenih še osem slovenskih pridruženih partnerjev: ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Socialna zbornica, Splošna bolnišnica Novo mesto, Center za socialno delo Posavje in občina Krško.

Sodeluje 17 ustanov, med njimi osem tujih partnerjev: italijanska občina Miglierina, hrvaška Medicinska fakulteta v Splitu, hrvaški Izobraževalni zavod za javno zdravje iz splitsko-dalmatinske županije, Inštitut za zdravstveno zavarovanje in pozavarovanje iz Bosne in Hercegovine, Nacionalna in kapodistrijska univerza v Atenah, črnogorski Javnozdravstveni zavod Tivat, Posebna bolnišnica za zdravljenje in rehabilitacijo Merkur iz Srbije in Sklad za regionalni razvoj v centralni Makedoniji.
 

Staranje prebivalstva

Projekt je nastal kot odgovor na ključne izzive, s katerimi se soočajo tudi v vseh omenjenih sedmih državah: nadpovprečno hitra rast deleža starajočega se prebivalstva. S tem pa se povečujejo potrebe po prilagajanju sistema integrirane dolgotrajne oskrbe v skupnosti.

»Starejši prebivalci bodo močno odvisni od pomoči drugih in bodo potrebovali predvsem kakovostne organizacijske rešitve in vsakodnevne storitve dolgotrajne oskrbe. Temeljni cilj projekta je krepitev zmogljivosti odločevalcev pri prenosu znanja na področju integriranih zdravstvenih in socialnih inovacij, razvitih v evropskih projektih, v prakso,« pojasni Vlado Dimovski in nadaljuje: »Glavni cilj projekta je prispevati k ustvarjanju učinkovitega mednarodnega ekosistema za uporabo socialnih inovacij v integriranih zdravstvenih in socialnih storitvah za starajoče se prebivalstvo v regiji.«
 

Izmenjava dobrih praks

Sedemnajst partnerjev načrtuje, da bodo našli nove rešitve oziroma socialne inovacije s pomočjo mednarodnega sodelovanja oziroma z obravnavo primerov dobre prakse, s primerjavo in uveljavljanjem različnih politik, strategij in akcijskih načrtov na lokalni, regionalni, državni in evropski ravni.

Pričakujejo, da bodo znanje in prakse iz ene države spodbudile spremembe v načinu dela v drugi oziroma da bodo vplivali na uvajanje novih rešitev in pristopov pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe in medgeneracijske solidarnosti. Pri tem, ugotavljajo partnerji, se že zdaj vidi, da so za socialne inovacije ključne lokalne skupnosti in mesta, ki velikokrat projekte zaženejo in jih uveljavijo ter nato najboljše prakse prenašajo na državno raven.

Aktivnosti projekta so praktične in vključujoče: da se na podlagi delujočih dobrih praks ustvari most med lokalnimi skupnostmi, ki že naredijo veliko za starejše, in državno ravnjo, ki strateško skrbi za financiranje in prenos rešitev dolgotrajne oskrbe. Projekt, ki se je začel decembra lani in se bo trajal do maja 2023, je vreden 2,37 milijona evrov. Predstavitev lokalnih inovacij, praks, lokalnih pristopov, socialnih inovacij tako stroke kot občinskih in nevladnih organizacij bo septembra tudi v Novem mestu, nadaljevala se bo v Ljubljani in drugje.