Tudi Charles Darwin ni bil biolog, ampak teolog
V 16 slovenskih knjižnicah imajo knjižnice semen, kjer zbirajo in posojajo tudi avtohtona semena. Njihov namen je ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin, krepitev lokalnih skupnosti, izmenjava dobrih praks in spodbujanje k varovanju ter ohranjanju domačih, tradicionalnih in avtohtonih vrst rastlin. Knjižnica semen je projekt Mreže občanske znanosti Slovenije.
Definicijo občanske znanosti je oblikoval britanski sociolog Alan Irwin. To je razvijajoč se koncept nujnega odpiranja znanosti širši skupnosti.
Knjižnica semen je del Mreže občanske znanosti Slovenije (citizenscience.si), ki bi jo lahko prevedli tudi kot ljubiteljska, skupnostna, ljudska ali javna znanost. Je koncept znanstvenoraziskovalnega dela, v katero so različno vključeni neprofesionalni raziskovalci: dijaki, študentje, člani različnih društev, ljubiteljski raziskovalci …, ki v raziskavah lahko sodelujejo v različnih fazah, od njihovega načrtovanja do analize podatkov in interpretacije.
Na spletni strani citizenscience.si razložijo bistveno: »Da projekte občanske znanosti lahko štejemo kot raziskovalne projekte, moramo pri njihovem izvajanju spoštovati temeljna načela znanstvenoraziskovalnega dela, kot so poštenost, objektivnost, integriteta, previdnost, dojemljivost za vrstniške kritike in presoje, spoštovanje intelektualne lastnine, zaupnost in druge.«
Občansko znanost (citizenscience.si) bi lahko prevedli tudi kot ljubiteljsko, skupnostno, ljudsko ali javno znanost.
Definicijo občanske znanosti je v devetdesetih letih oblikoval britanski sociolog Alan Irwin kot razvijajoč se koncept nujnega odpiranja znanosti in znanstvenih politik širši skupnosti. Znanost se mora, po Irwinovem mnenju, odzivati na potrebe in probleme širše skupnosti, obenem pa lahko nova znanstvena dognanja ustvarijo tudi neprofesionalni raziskovalci. Podobno, le nekoliko ožje, je vlogo občanskih raziskovalcev opredelil ameriški biolog in ornitolog Rick Bonney, ki je opozoril na amaterske opazovalce ptic, ki prostovoljno prispevajo pomembne raziskovalne podatke.
Koncept citizen science, ki se zadnja leta razvija v Evropi, ZDA in tudi drugod, je izziv tudi za Slovenijo. V mrežo je trenutno vključenih 52 projektov: od regalnice oziroma majskega popisa prisotnosti zelene rege na območju Parka Škocjanske jame, Brkinov, Krasa in slovenske Istre do Sidocka, mednarodnega projekta prostovoljnega računalništva, katerega cilj je odkrivanje drog, ali projekta Pisma, ki vabi k zbiranju, deljenju in prepisovanju pisem.
Znanost ni le domena profesionalnih raziskovalcev.
Znanost, ki ni domena le profesionalnih raziskovalcev, pa ni nekaj posebnega. Pred 20. stoletjem so se z znanstvenoraziskovalnim delom ukvarjali mnogi formalno nekvalificirani raziskovalci, ki so pogosto sami financirali svoje raziskave, kot sta bila Isaac Newton in Benjamin Franklin. Charles Darwin po formalni izobrazbi ni bil biolog, temveč teolog, ki pa se je že od zgodnje mladosti zanimal za naravo in z njo povezane fenomene. Na potovanju z ladjo Beagle je bil predvsem raziskovalec biolog.
Vse do sredine 20. stoletja so v znanosti prevladovali profesionalni raziskovalci, potem pa je v sedemdesetih letih avstralski filozof Paul Feyerabend pozval k »demokratizaciji znanosti«, ameriški biokemik Erwin Chargaff pa k vrnitvi njenih amaterskih ljubiteljev v tradiciji Descartesa, Newtona, Leibniza, Buffona in Darwina, da bi omogočili prevlado »amaterstvu namesto denarno pristranskim tehničnim birokratom«.
Prelomnico je povzročila široka dostopnost interneta v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je občanskim raziskovalcem omogočila lažje deljenje informacij, s čimer se je povečalo tudi število programov občanske znanosti. Nov skok je prinesel razvoj pametnih telefonov, s katerimi se občanska znanost vedno bolj uveljavlja kot legitimen in resen koncept znanstvenoraziskovalnega dela.
