Tudi Charles Darwin ni bil biolog, ampak teolog

Vloga neprofesionalnih raziskovalcev, ki upoštevajo znanstvena načela, je pomembna na različnih področjih.
Fotografija: V 16 slovenskih knjižnicah imajo knjižnico semen, kjer zbirajo in posojajo avtohtona semena. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
V 16 slovenskih knjižnicah imajo knjižnico semen, kjer zbirajo in posojajo avtohtona semena. FOTO: Shutterstock

V 16 slovenskih knjižnicah imajo knjižnice semen, kjer zbirajo in posojajo tudi avtohtona semena. Njihov namen je ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin, krepitev lokalnih skupnosti, izmenjava dobrih praks in spodbujanje k varovanju ter ohranjanju domačih, tradicionalnih in avtohtonih vrst rastlin. Knjižnica semen je projekt Mreže občanske znanosti Slovenije.

V 16 slovenskih knjižnicah imajo knjižnice semen, kjer zbirajo in posojajo tudi avtohtona semena. FOTO: Arhiv Plantele
V 16 slovenskih knjižnicah imajo knjižnice semen, kjer zbirajo in posojajo tudi avtohtona semena. FOTO: Arhiv Plantele
V Novi Gorici, Tolminu, Izoli, Sežani, Ajdovščini, Postojni, Cerknici, Domžalah, Črnomlju, Metliki, Novem mestu, Sevnici, Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in v Ormožu imajo v knjižnicah poleg klasičnega knjižničnega gradiva tudi semena. Polnoletni člani teh knjižnic lahko v knjižnico semen darujejo semena vrtnin, cvetlic, zelišč, ki so pridelana doma in netretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi. Člani si lahko semena izposodijo in jih doma posadijo, potem pa iz najboljše rastline pridelajo nova in jih v knjižnico vrnejo. Možno je tudi spremljanje semen, saj so v Goriški knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica, ki je nosilka projekta, razvili tudi aplikacijo za izposojo semen.

Knjižnica semen je del Mreže občanske znanosti Slovenije (citizenscience.si), ki bi jo lahko prevedli tudi kot ljubiteljska, skupnostna, ljudska ali javna znanost. Je koncept znanstvenoraziskovalnega dela, v katero so različno vključeni neprofesionalni raziskovalci: dijaki, študentje, člani različnih društev, ljubiteljski raziskovalci …, ki v raziskavah lahko sodelujejo v različnih fazah, od njihovega načrtovanja do analize podatkov in interpretacije.

Opazovanje ptic je eden od zelo razširjenih projektov, kjer amaterski opazovalci prispevajo ogromno k razvoju ornitologije. FOTO: Tilen Basle
Opazovanje ptic je eden od zelo razširjenih projektov, kjer amaterski opazovalci prispevajo ogromno k razvoju ornitologije. FOTO: Tilen Basle

Na spletni strani citizenscience.si razložijo bistveno: »Da projekte občanske znanosti lahko štejemo kot raziskovalne projekte, moramo pri njihovem izvajanju spoštovati temeljna načela znanstvenoraziskovalnega dela, kot so poštenost, objektivnost, integriteta, previdnost, dojemljivost za vrstniške kritike in presoje, spoštovanje intelektualne lastnine, zaupnost in druge.«

Definicijo občanske znanosti je v devetdesetih letih oblikoval britanski sociolog Alan Irwin kot razvijajoč se koncept nujnega odpiranja znanosti in znanstvenih politik širši skupnosti. Znanost se mora, po Irwinovem mnenju, odzivati na potrebe in probleme širše skupnosti, obenem pa lahko nova znanstvena dognanja ustvarijo tudi neprofesionalni raziskovalci. Podobno, le nekoliko ožje, je vlogo občanskih raziskovalcev opredelil ameriški biolog in ornitolog Rick Bonney, ki je opozoril na amaterske opazovalce ptic, ki prostovoljno prispevajo pomembne raziskovalne podatke.

Pred 20. stoletjem so se z znanstvenoraziskovalnim delom ukvarjali mnogi formalno nekvalificirani raziskovalci. FOTO: Jure Eržen/Delo
Pred 20. stoletjem so se z znanstvenoraziskovalnim delom ukvarjali mnogi formalno nekvalificirani raziskovalci. FOTO: Jure Eržen/Delo

Koncept citizen science, ki se zadnja leta razvija v Evropi, ZDA in tudi drugod, je izziv tudi za Slovenijo. V mrežo je trenutno vključenih 52 projektov: od regalnice oziroma majskega popisa prisotnosti zelene rege na območju Parka Škocjanske jame, Brkinov, Krasa in slovenske Istre do Sidocka, mednarodnega projekta prostovoljnega računalništva, katerega cilj je odkrivanje drog, ali projekta Pisma, ki vabi k zbiranju, deljenju in prepisovanju pisem.

Znanost, ki ni domena le profesionalnih raziskovalcev, pa ni nekaj posebnega. Pred 20. stoletjem so se z znanstvenoraziskovalnim delom ukvarjali mnogi formalno nekvalificirani raziskovalci, ki so pogosto sami financirali svoje raziskave, kot sta bila Isaac Newton in Benjamin Franklin. Charles Darwin po formalni izobrazbi ni bil biolog, temveč teolog, ki pa se je že od zgodnje mladosti zanimal za naravo in z njo povezane fenomene. Na potovanju z ladjo Beagle je bil predvsem raziskovalec biolog.

Z razvojem pametnih telefonov se je občanska znanost začela še bolj uveljavljati kot legitimen in resen koncept znanstvenoraziskovalnega dela.
Z razvojem pametnih telefonov se je občanska znanost začela še bolj uveljavljati kot legitimen in resen koncept znanstvenoraziskovalnega dela.

Vse do sredine 20. stoletja so v znanosti prevladovali profesionalni raziskovalci, potem pa je v sedemdesetih letih avstralski filozof Paul Feyerabend pozval k »demokratizaciji znanosti«, ameriški biokemik Erwin Chargaff pa k vrnitvi njenih amaterskih ljubiteljev v tradiciji Descartesa, Newtona, Leibniza, Buffona in Darwina, da bi omogočili prevlado »amaterstvu namesto denarno pristranskim tehničnim birokratom«.

Prelomnico je povzročila široka dostopnost interneta v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je občanskim raziskovalcem omogočila lažje deljenje informacij, s čimer se je povečalo tudi število programov občanske znanosti. Nov skok je prinesel razvoj pametnih telefonov, s katerimi se občanska znanost vedno bolj uveljavlja kot legitimen in resen koncept znanstvenoraziskovalnega dela.

Preberite še:

Komentarji: