Častne sestre okoli doma za matere in otroke več desetletij pokopavale otroke

Slovenija je za nekatere dežela množičnih grobišč, v katera je po drugi svetovni vojni zmagovita partizanska vojska pometala premagane naciste, še več kolaborantov z njimi in tudi številne civiliste.

Množično grobišče z ostanki skoraj 800 malčkov: Izkop se začne v ponedeljek

V za Vrhniko velikem mestu Tuam na Irskem pa so v ponedeljek pod vodstvom Daniela MacSweeneyja začeli izkopavanja morda še bolj srh vzbujajočega množičnega grobišča od slovenskih s trupli napolnjenih kraških jam in protitankovskih jarkov. Okoli nekdanjega tako imenovanega doma za matere in otroke so častne sestre iz reda Bon Secours namreč več desetletij pokopavale otroke.

Skupaj je tam približno 800 trupelc, največ v opuščeni greznici. Nune so v letih od 1925 do 1961 v Tuamu imele dom, v katerem naj bi skrbele za neporočene matere in njihove otroke. Ker so bile neporočene matere v strogo katoliški, takrat zelo konservativni in zaostali državi za družine velika sramota, so njihove otroke dajali v posvojitev, tudi v tujino. Vsi niso imeli te sreče in zaradi pomanjkljive skrbi naj bi jih samo v Tuamu umrlo približno 800, od novorojenčkov do devet let starih otrok. Dom so leta 1961 porušili in tam zgradili stanovanjsko naselje.

Forenzičarka Niamh McCullagh je novinarjem predstavila načrt izkopa na 5000 kvadratnih metrih, kjer je nekoč stala hiša groze. FOTO: Clodagh Kilcoyne/Reuters

Ker so bile te ustanove, zadnje so zaprli šele konec 20. stoletja, plod sodelovanja cerkvenih in državnih oblasti, je Irska temni del svoje zgodovine dolga leta ignorirala. Prve kosti otrok so v Tuamu našli že pred 50 leti, a so oblasti zadevo pometale pod preprogo vse do leta 2014, ko je ljubiteljska zgodovinarka, nekdanja tajnica v tekstilni tovarni Catherine Corless, pritegnila pozornost medijev z razkritjem 796 mrliških listov otrok, ki jih niso pokopali v dostojne grobove, ampak zagrebli v okolici doma za »matere in otroke«. Vzroki smrti so bili zelo različni, od tuberkuloze in krčev do ošpic in oslovskega kašlja.

Trajalo pa je še več kot deset let, da so začeli z resnim delom. »Bila je ostra bitka. Ko sem začela s tem, me nihče ni hotel poslušati. Prosila sem samo: 'Potegnimo otroke iz kanalizacije in jih dostojno katoliško pokopljimo, česar po njihovi smrti niso storili',« je ob začetku izkopavanj povedala 71-letna Catherine Corless.

Pri delu, ki se je začelo v ponedeljek, uporabljajo tudi prilagojeno težko mehanizacijo. FOTO: Clodagh Kilcoyne/Reuters

Po besedah vodje izkopa MacSweeneyja jih čaka vse prej kot lahko delo. Opravljali ga bodo na pol hektara velikem območju, sodelovalo bo 18 strokovnjakov z različnih področij – arheologov, antropologov, forenzikov – iz Avstralije, Kolumbije, Španije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in seveda Irske. Njihova naloga je izkop vseh človeških ostankov, poskus identifikacije, za katero so do zdaj zbrali 30 vzorcev DNK potencialnih sorodnikov pokopanih, še več pa jih bodo v bližnji prihodnosti, ter ponoven pokop, tokrat dostojen.

Vodja izkopa Daniel MacSweeney napoveduje naporno dvoletno delo. FOTO: Clodagh Kilcoyne/Reuters

Dela vsekakor ne bo olajšalo, da so v bližini pokopane tudi žrtve krompirjeve lakote iz 19. stoletja. »Če bomo odkrili kakršnekoli znake, da katera od žrtev ni umrla naravno, bomo poklicali policijskega mrliškega oglednika,« je povedal MacSweeney. Delo naj bi trajalo kar dve leti.

Žal Tuam ni edini tovrsten primer. Na Irskem je v 76 letih obstoja skozi 18 podobnih državnih in cerkvenih ustanov šlo več kot 56.000 žensk, večinoma neporočenih mladih deklet, in 57.000 otrok. Približno 9000 otrok je v njih umrlo.