Jerome Feugueur: Slikar, ki vztrajno čaka na turiste
Slikoviti trg Place du Tertre, kjer so si kruh služili tudi znameniti umetniki, kot so Van Gogh, Degas in Picasso, je zaradi epidemije koranvirusa opustošen.
Odpri galerijo
Tako živahno je bilo vzdušje na slikovitem trgu Place du Tertre maja 2015. FOTO: Shutterstock
Znameniti pariški grič Montmartre, znan po izbranih portretistih in ilustratorjih, v obdobju koronavirusa vse bolj sameva. Ulični umetnik, petinštiridesetletni Jerome Feugueur, je za The Guardian povedal, da se je še pred kakšnim letom na slikovitem trgu Place du Tertre trlo turistov – tudi v januarju. Danes pa je ta predel, kjer so si svoje čase kruh služili znameniti umetniki, kot so Toulouse-Lautrec, Van Gogh, Renoir, Degas in Picasso, opustošen.
Feugueurjev kolega, sedemdesetletni portretist Bruno Zem v petdesetih letih, kolikor že ustvarja na Montmartru, ne pomni takšnega prizora, ko so zaprte tudi kavarne in restavracije: »To so težki časi za vse, tukaj pa je posebej depresivno. Običajno je bolje kot v studiu, saj si v stiku z ljudmi z vseh koncev in to je prijetno. Trenutno pa smo kot v puščavi: ni ne turistov ne vzdušja.«
Le peščica izurjenih slikarjev vseh narodnosti – teh je uradno okoli 250 – v teh dneh še vztraja v mrazu in čaka na morebitne stranke in mecene. V običajni sezoni Pariz na leto obišče okoli 90 milijonov turistov, od tega se jih tretjina povzpne po stopnicah do bazilike Sacré-Coeur na Montmartru ter mnogi med njimi za portret, karikaturo ali silhueto odšteje od 30 do 40 evrov.
V obdobju pred korono so umetniki zaslužili dobrih sto evrov na dan, zdaj pa v povprečju vsakemu uspe prodati le po eno delo na teden. Med ustvarjalci sicer vlada precejšnja konkurenca; skupaj so stisnjeni kot sardine v konzervi, saj ima posameznik na voljo le približno kvadratni meter, kamor postavi platno, barve in druge nujne pripomočke, najemnina pa znaša okoli 600 evrov na leto.
Po Feugueurjevih besedah – na tem trgu umetnikov je prisoten deset let – zaslužek zadošča za skromno življenje. Zdaj so razmere seveda precej slabše. Hkrati se borijo še z gostinci; zaradi teh – ti plačujejo nižje najemnine in imajo na voljo vse več prostora – že vrsto let protestirajo, nazadnje prav prejšnji teden. Jerome Feugueur kljub vsemu ne izgublja optimizma. Na svojem slikarskem stolčku na Place du Tertre bo vztrajno čakal na nov val turistov, saj trdno verjame, da ga bo tudi dočakal.
Prvič depresivno vzdušje
Feugueurjev kolega, sedemdesetletni portretist Bruno Zem v petdesetih letih, kolikor že ustvarja na Montmartru, ne pomni takšnega prizora, ko so zaprte tudi kavarne in restavracije: »To so težki časi za vse, tukaj pa je posebej depresivno. Običajno je bolje kot v studiu, saj si v stiku z ljudmi z vseh koncev in to je prijetno. Trenutno pa smo kot v puščavi: ni ne turistov ne vzdušja.«
Le peščica izurjenih slikarjev vseh narodnosti – teh je uradno okoli 250 – v teh dneh še vztraja v mrazu in čaka na morebitne stranke in mecene. V običajni sezoni Pariz na leto obišče okoli 90 milijonov turistov, od tega se jih tretjina povzpne po stopnicah do bazilike Sacré-Coeur na Montmartru ter mnogi med njimi za portret, karikaturo ali silhueto odšteje od 30 do 40 evrov.
Dolgoletni boj z gostinci
V obdobju pred korono so umetniki zaslužili dobrih sto evrov na dan, zdaj pa v povprečju vsakemu uspe prodati le po eno delo na teden. Med ustvarjalci sicer vlada precejšnja konkurenca; skupaj so stisnjeni kot sardine v konzervi, saj ima posameznik na voljo le približno kvadratni meter, kamor postavi platno, barve in druge nujne pripomočke, najemnina pa znaša okoli 600 evrov na leto.
Po Feugueurjevih besedah – na tem trgu umetnikov je prisoten deset let – zaslužek zadošča za skromno življenje. Zdaj so razmere seveda precej slabše. Hkrati se borijo še z gostinci; zaradi teh – ti plačujejo nižje najemnine in imajo na voljo vse več prostora – že vrsto let protestirajo, nazadnje prav prejšnji teden. Jerome Feugueur kljub vsemu ne izgublja optimizma. Na svojem slikarskem stolčku na Place du Tertre bo vztrajno čakal na nov val turistov, saj trdno verjame, da ga bo tudi dočakal.
