Jezik in vsebina, žaljiva za sodobno občinstvo

Pri Britanskem filmskem inštitutu so se v novi sezoni filmov iz šestdesetih let prejšnjega stoletja poklonili delu izjemnega skladatelja Johna Barryja, ki je med drugim napisal glasbo za enajst filmov o Jamesu Bondu, sodeloval je tudi pri glasbeni podlagi za prvega iz serije, Dr. No iz leta 1962. Občinstvo je pri glasbi vedelo, kaj pričakovati, marsikoga pa je presenetilo opozorilo, da filmi v seriji – naslovili so jo John Barry: Soundtracking Bond and Beyond – »vsebujejo jezik, podobe ali drugo vsebino, ki odsevajo poglede, prevladujoče v tistem času, danes pa so žaljivi (kot so bili tudi takrat)«.

Ob filmih so po poročanju Guardiana pojasnili, da so jih vključili iz zgodovinskih, kulturnih in estetskih razlogov, a da BFI in njegovi partnerji nikakor ne podpirajo stališč, ki so v njih izražena. Dva filma sta poleg splošnega dobila še dodatni opozorili; Le dvakrat živiš iz leta 1967 so opremili z navedbo, da vsebuje preživete rasne stereotipe. Sean Connery, ki igra Jamesa Bonda, se namreč v spopadu pretvarja, da je azijskega porekla. Pri tri leta starejšem Goldfinger, prav tako s Conneryjem v glavni vlogi, je v pripombah zapisano, da Barryjeva razgibana glasbena podlaga ustreza seksapilnosti, prikazani kot v risanki. Film vključuje prizor, v katerem se Bond kot »pravi moški« vsili junakinji Pussy Galore.

Vsekakor je nesporno, da je to stereotipen in žaljiv jezik, toda ali občinstvo res potrebuje takšna opozorila, se je nad pokroviteljsko držo BFI pritožil filmski kritik pri Guardianu Peter Bradshaw. »Žalitve Jamesa Bonda so številne in dobro znane, skoraj vedno so povezane z njegovimi grozljivimi poskusi biti smešen,« piše Bradshaw. James Bond je bil vedno hladno nezaslišan in brezobziren, dodaja, to so med drugim razlogi, da je film o agentu 007 komercialna uspešnica. Pri BFI so pojasnili, da so več filmov v tej sezoni opremili z opozorilom, saj menijo, da potrebujejo kontekst. Tako očitno menijo tudi mladi, so poročali v Guardianu, saj skoraj dve tretjini anketiranih najstnikov podpira opozorila pri filmih, ki bi lahko negativno vplivali na njihovo duševno zdravje. Tudi sodobni ponatisi Flemingovih romanov o Bondu so opremljeni z opozorilom: »Ta knjiga je bila napisana v času, ko so bili izrazi in stališča, ki bi jih sodobni bralci lahko imeli za žaljive, običajni.«

V serijo, posvečeno Johnu Barryju, so (prav tako z opozorilom) med drugim uvrstili trilerja Smrtonosna past (Deadfall) in Datoteka Ipcress (The Ipcress File) z Michaelom Cainom v glavnih vlogah, dramo Boom! z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom ter film Ob štirih zjutraj (Four in the Morning) z Judi Dench. Kriminalka Ni predaje (Never Let Go) s Petrom Sellersom ima dodatno opozorilo na »rasistične odnose in jezik«, prav tako film Jona Voighta in Dustina Hoffmana Polnočni kavboj. Barry, ki je umrl leta 2011, je v več kot 50-letni karieri napisal glasbo tudi za številne druge uspešnice, med njimi sta Pleše z volkovi in Moja Afrika, za katera je bil nagrajen z grammyjem in oskarjem.