Nekdanji predsednik noče v zapor

Boji se covida, menda mu kršijo tudi ustavne pravice, zato bi najraje ostal kar doma.
Fotografija: Jacob Zuma trdi, da bi bil odhod za rešetke zanj enak smrtni obsodbi. FOTO: Emmanuel Croset/AFP
Odpri galerijo
Jacob Zuma trdi, da bi bil odhod za rešetke zanj enak smrtni obsodbi. FOTO: Emmanuel Croset/AFP

V letih od 1999 do 2005 podpredsednik in v letih od 2009 do 2018 predsednik Južne Afrike Jacob Zuma bi se moral najpozneje v nedeljo zglasiti na prestajanju 15-mesečne zaporne kazni, ki so mu jo odmerili zaradi zaničevanja sodišča. A je sporočil, da ne namerava v zapor. »Če me pri moji starosti na vrhuncu pandemije pošljejo v zapor, je enako, kot bi me obsodili na smrt,« je na svojem domu v jugovzhodni provinci Kwa-Zulu Natal, pred katerim tabori na stotine privržencev, odločitev pojasnil 79-letni politik.

Poleg strahu pred covidom je kot vzrok za zavračanje odhoda za rešetke navedel tudi, da mu kršijo ustavne pravice. Na ustavno sodišče je namreč njegova odvetniška ekipa naslovila pritožbo, češ da je sodba napačna, naj mu skrajšajo ali prekličejo kazen. Sodišče je sicer dovolilo, da ga 12. julija še enkrat zaslišijo, vendar pravni strokovnjaki pravijo, da to ne pomeni, da mu ni treba v zapor.

Tja mora Zuma prav zaradi nespoštovanja odločitev sodišča. Leta 2018 so ustanovili preiskovalno komisijo, da bi raziskala obtožbe o korupciji med njegovo vladavino, vendar ni hotel stopiti pred preiskovalce. Kakor je pred njim storilo približno 40 prič. Zuma ni hotel predstaviti svojih dokazov, da bi se opral obtožb. Zato so ga obsodili na kar visoko zaporno kazen.

Zdaj so oblasti v neprijetnem položaju. Zuma ima namreč v vladajočem Afriškem nacionalnem kongresu še vedno veliko podporo, zato bi lahko njegova aretacija – policiji so dali še tridnevni rok, da ga privede za rešetke – porušila krhka razmerja v že tako nestabilni državi, prežeti s kriminalom in nasprotji med črnsko večino in belsko manjšino. »Da se takšne stvari dogajajo samo zaradi grožnje politične nestabilnosti, je sramota za državo. Vendar se njegov vpliv zmanjšuje. Zuma je politik preteklosti,« zaplete ocenjuje južnoafriški politični analitik Ralph Mathekga.

Nekdanji predsednik ima še vedno veliko privržencev. FOTO: Rogan Ward/Reuters
Nekdanji predsednik ima še vedno veliko privržencev. FOTO: Rogan Ward/Reuters


Tako imenovana Zondova komisija – imenovana po namestniku južnoafriškega vrhovnega tožilca Raymondu Zondu –, pred katero bi moral stopiti Zuma, preiskuje sume podkupovanja pri nakupu evropskih vojaških lovskih letal, patruljnih čolnov in druge vojaške opreme v današnji vrednosti skoraj sedem milijard evrov iz leta 1999. V svoji dolgi karieri od borca proti apartheidu do predsednika je bil Zuma obtožen marsičesa, v glavnem korupcije, leta 2005 pa tudi posilstva.

Nekdanji južnoafriški predsednik je sicer mnogoženec. Do zdaj se je poročil šestkrat, s štirimi ženami je poročen trenutno, z njimi in še drugimi ženskami ima najmanj 20 otrok. Poglavar velike družine živi na posestvu Nkandla, ki so ga v času njegovega predsedovanja obnovili za približno 20 milijonov evrov državnega denarja.

Komentarji: