Vse bo dobro, dokler sva oba
Na knjižne policije prihaja še ena knjiga o Emmanuelu in Brigitte Macron.
Odpri galerijo
Emmanuel in Brigitte Macron si menda vse povesta, niti dve uri ne mineta, da se ne bi pogovarjala, drug o drugem vesta vse, tudi vse podrobnosti na urniku.
Foto Eric Gaillard/Reuters
Časopisje ne more povedati vsega, kar je mogoče o politiki poudariti v knjigah. V Franciji bodo spomladi volitve, zato je pričakovati nič koliko bolj ali manj poglobljenega predvolilnega čtiva. V sredo bodo na police knjigarn postavili knjigo Tant qu'on est tous les deux (Dokler sva oba, Flammarion), v kateri je novinarka in pisateljica Gaël Tchakaloff za glavna junaka postavila Emmanuela in Brigitte Macron.
Kakor so vnaprej zapisali v Le Pointu, je avtorica razgalila prenekatere podrobnosti iz zasebnega življenja prvega para. Menda ga je podrobno spremljala dve leti, ko se je pogovarjala z mnogimi ljudmi iz njune bližine, prav tako z nekim pomembnim, a precej kritičnim članom vlade; neredki prepoznavajo v anonimnežu ministra Bruna Le Maira, pristojnega za ekonomijo in finance. In kaj tako problematičnega je zaupal novinarki? Kakor so izpostavili v omenjeni reviji, po njegovem prepričanju predsednik Macron precej rahlja živce varnostnikom, saj mu preveč pomeni svoboda, hkrati pa je dokaj nesamozavesten in obkrožen z ljudmi, ki jih ne odlikujejo prav izjemne lastnosti ... V knjigi je precej bolj všečno brati, da sta s prvo damo Brigitte, s katero imata igriv odnos, nadvse povezana. Ves čas da sta skupaj, niti dve uri ne mineta, da se ne bi pogovarjala, drug o drugem vesta vse, tudi vse podrobnosti na urniku.
Gaël Tchakaloff se v knjigi še bolj kot na predsednika osredotoča na Brigitte Macron, ki je po precej trnovi poti hodila že ob predvolilni kampanji 2017. Francozi in nič manj drugi so se pritlehno obregali ob njeno starost, zlasti ob razliko v letih, nemalo je bilo natolcevanja o Emmanuelovi domnevni homoseksualnosti, celo dvomov o njuni ljubezni. A Brigitte je odločna ženska, ki je ni mogoče kar tako spodnesti. Zanjo je zakon sidrišče: zagotavlja ji trdno strukturo, pokončnost, zaupanje. Ni nepomembno, da med mašili, h katerim se podzavestno zateka domala vsak človek, ona pogosto reče: Dokler sva oba, bo vse dobro.
Velika sreča je najti v življenju zares sorodno dušo, kakor citira prvo damo pisateljica, je med njima vse tako močno in iskreno že od prvega dne, česar v družbi individualizma vsi kajpada ne morejo razumeti. »A v paru se individualnost ne lomi, ampak samo krepi, še bolj se jo spoštuje.« Tak zgled ljubezni so ji dali že starši ...
V Tant qu'on est tous les deux bodo lahko bralci menda odkrili prenekatero skrivnost iz življenja para, ki se zdi zelo poseben, o njuni ljubezni, družini, prijateljih, tudi političnih sopotnikih, o zvestobi in prav tako kakšnem izdajstvu. O predsedniku Macronu je znano, da drži medije na kratko, zato se mu najbrž ni treba bati, da bi mu knjiga bolj škodila kot koristila.
Kakor so vnaprej zapisali v Le Pointu, je avtorica razgalila prenekatere podrobnosti iz zasebnega življenja prvega para. Menda ga je podrobno spremljala dve leti, ko se je pogovarjala z mnogimi ljudmi iz njune bližine, prav tako z nekim pomembnim, a precej kritičnim članom vlade; neredki prepoznavajo v anonimnežu ministra Bruna Le Maira, pristojnega za ekonomijo in finance. In kaj tako problematičnega je zaupal novinarki? Kakor so izpostavili v omenjeni reviji, po njegovem prepričanju predsednik Macron precej rahlja živce varnostnikom, saj mu preveč pomeni svoboda, hkrati pa je dokaj nesamozavesten in obkrožen z ljudmi, ki jih ne odlikujejo prav izjemne lastnosti ... V knjigi je precej bolj všečno brati, da sta s prvo damo Brigitte, s katero imata igriv odnos, nadvse povezana. Ves čas da sta skupaj, niti dve uri ne mineta, da se ne bi pogovarjala, drug o drugem vesta vse, tudi vse podrobnosti na urniku.
Gaël Tchakaloff se v knjigi še bolj kot na predsednika osredotoča na Brigitte Macron, ki je po precej trnovi poti hodila že ob predvolilni kampanji 2017. Francozi in nič manj drugi so se pritlehno obregali ob njeno starost, zlasti ob razliko v letih, nemalo je bilo natolcevanja o Emmanuelovi domnevni homoseksualnosti, celo dvomov o njuni ljubezni. A Brigitte je odločna ženska, ki je ni mogoče kar tako spodnesti. Zanjo je zakon sidrišče: zagotavlja ji trdno strukturo, pokončnost, zaupanje. Ni nepomembno, da med mašili, h katerim se podzavestno zateka domala vsak človek, ona pogosto reče: Dokler sva oba, bo vse dobro.
Velika sreča je najti v življenju zares sorodno dušo, kakor citira prvo damo pisateljica, je med njima vse tako močno in iskreno že od prvega dne, česar v družbi individualizma vsi kajpada ne morejo razumeti. »A v paru se individualnost ne lomi, ampak samo krepi, še bolj se jo spoštuje.« Tak zgled ljubezni so ji dali že starši ...
V Tant qu'on est tous les deux bodo lahko bralci menda odkrili prenekatero skrivnost iz življenja para, ki se zdi zelo poseben, o njuni ljubezni, družini, prijateljih, tudi političnih sopotnikih, o zvestobi in prav tako kakšnem izdajstvu. O predsedniku Macronu je znano, da drži medije na kratko, zato se mu najbrž ni treba bati, da bi mu knjiga bolj škodila kot koristila.
