Ameriški ponos je ustvaril potomec slovenskega očeta (FOTO in VIDEO)

Inženir legendarnega letala boeing 747 je bil ameriški Slovenec Joe Sutter. Večkrat je obiskal tudi očetovo domovino.
Fotografija: Letalski inženir Joe Sutter pred prvim boeingom 747 leta 1969 FOTO: Boeing
Odpri galerijo
Letalski inženir Joe Sutter pred prvim boeingom 747 leta 1969 FOTO: Boeing

Boeing 747 je spremenil zgodovino letalstva, vendar nikakor ne gre samo za ameriški ponos, ampak (bi moral biti) tudi slovenski. Njegov inženir je Joseph F. Sutter, potomec slovenskega očeta, kar pa v širši slovenski javnosti ostaja precej neznan podatek. Še najbolj ga opevajo Američani ob petdesetletnici predstavitve (30. september 1968) legendarnega letala jumbo jeta.



Vse se je začelo, ko je Franc Suhadolc (1879–1945) pri sedemnajstih letih iz Dobrove pri Ljubljani odšel na dolgo pot proti Aljaski. Na drugi konec sveta ni šel uživat v prekrasno naravo, temveč kopat zlato. Ker je imel srečno roko, si je nakopal dovolj premoženja za selitev v Seattle in začel delati kot rezalec mesa v mesnici, spoznal pa je tudi ženo (rojena Plesik), priseljenko z Dunaja. Nekje vmes je začel uporabljati priimek Sutter, katoliška družina pa je 21. marca 1921 dobila sina – Josepha Fredericka.

Franc iz Dobrave je sina spodbujal pri šolanju in iskanju delovnih izkušenj. Ker so odraščali v bližini tovarne letal Boeing, ne preseneča, da se je Joe navdušil nad letalstvom in leta 1943 na univerzi Washington v Seattlu diplomiral iz aerodinamike. Prav tako je bilo povsem naravno, da je v drugi svetovni vojni služil v mornariškem letalstvu.

Boeing 747 je bil kar 37 let največje letalo po številu potnikov. FOTO: Reuters
Boeing 747 je bil kar 37 let največje letalo po številu potnikov. FOTO: Reuters

 

Prototip naredili v vsega 28 mesecih


Ker je bila ameriška industrija po vojni v razcvetu, ni dolgo iskal službe. Dobil jo je kar pri sosedih v Boeingu, skupaj s tovarno pa je rasla tudi njegova kariera. Zraven je bil pri razvoju številnih Boeingovih letal, krona njegove kariere pa je nastanek jumbo jeta, kar 37 let največjega potniškega letala na svetu.

Za kako zajeten projekt (in odgovornost) je šlo, razkrivajo številke – Joe Sutter je vodil ekipo s 4500 strokovnjaki (2700 inženirjev), opravili so deset milijonov inženirskih ur, izrisali 75.000 načrtov, posamezne izvedenke pa so v vetrovniku preizkušali kar 15.000 ur. In ker je bil boeing 747 tako velik, so morali postaviti največjo industrijsko tovarno na svetu. Prototip jumbo jeta so na koncu naredili le 28 mesecev po prvem papirnatem osnutku, dandanes takšen proces traja približno pet let.



Večkrat je obiskal tudi Slovenijo. FOTO: Voranc Vogel
Večkrat je obiskal tudi Slovenijo. FOTO: Voranc Vogel

 

Uprl se je množičnim odpustitvam


Boeing 747 je prvo širokotrupno letalo v zgodovini. V notranjosti ima skoraj povsem navpične stene in visok strop, s čimer so potnikom omogočili večjo prostornost. Kabina je razdeljena v posamezne sobe, med njimi so kuhinje in stranišča.
Dimenzije boeinga 747 so tako ogromne (dolžina 70 metrov, razpon kril 60 metrov), da so morali spreminjati celo letališča. Razširili so salone za vkrcanje, pulte za prijavo in celotne terminale. Posodobili so tudi drugo letališko opremo, saj je bilo treba priskrbeti večje in močnejše letališke vlačilce, pa tudi tovornjake za gorivo in s hrano.



»Nihče pri zdravi pameti se ne odloči za takšen posel,« je Sutter leta 2007 povedal za revijo Air & Space. »Vsakič ko se lotiš tako velikega projekta, tvegaš usodo celotnega podjetja. Potrebna so številna pogajanja in boji znotraj družbe, da uresničiš zgodbo do konca.« Nekje vmes med razvojem letala se je celo bal, da bo izgubil službo, ker ni sprejel zahteve, da mora odpustiti tisoč od skupaj 4500 strokovnjakov v svoji ekipi.

Njegovo letalo je lahko brez postanka letelo 5300 milj in prevažalo 360 potnikov (zadnja različica 747 lahko opravi 8000 milj in prevaža več kot 500 potnikov), toda Sutterja je skrbelo nekaj drugega: »To ni letenje, ampak kako varno bomo pristali.« Strah je bil odveč, saj je boeing 747 po uri in šestnajstih minutah prvega leta pristal brez vseh težav. »Saj pristane skoraj sam,« je bil navdušen tudi testni pilot Jack Waddell.

Joe Sutter: »Vsakič ko se lotiš tako velikega projekta, tvegaš usodo celotnega podjetja. Potrebna so številna pogajanja in boji znotraj družbe, da uresničiš zgodbo do konca.« FOTO: Boeing
Joe Sutter: »Vsakič ko se lotiš tako velikega projekta, tvegaš usodo celotnega podjetja. Potrebna so številna pogajanja in boji znotraj družbe, da uresničiš zgodbo do konca.« FOTO: Boeing

 

V prihodnje zgolj še za tovorniški namen


Nastanek boeinga 747 je sovpadal z velikimi družbenimi spremembami v sedemdesetih letih. V višave je šla rast potovanj, turizma in povezovanju ljudi po vsem svetu, saj so zaradi večjega števila potnikov in tovora ne enem letalu precej zmanjšali stroške.



Prvi komercialni let je boeing 747 opravil leta 1970 na razdalji med New Yorkom in Londonom, toda zdaj so mu šteti dnevi. Njegova prihodnost je v tovorniškem prometu, čeprav ga letalske družbe Air China, Korean Air in Lufthansa nameravajo uporabljati tudi v potniški namen. »Nobeno drugo letalo ne omogoča toliko premijskih sedežev kot ravno 747 z več kot sto sedeži prvega ali poslovnega razreda,« je povedal direktor Lufthanse Carsten Spohr.

Boeing 747 bodo kljub vsemu opustili v ameriških družbah Delta in United Airlines, zato se bo prvič po petih desetletjih dogodilo, da noben ameriški prevoznik ne bo uporabljal jumbo jeta. Glavno vlogo prevzemata boeing 777 in airbus A380-800, sedanji rekorder po največjem številu potnikov na krovu.

Jumbo jet za ameriške predsednike naj bi bilo najvarnejše letalo na svetu. FOTO: Reuters
Jumbo jet za ameriške predsednike naj bi bilo najvarnejše letalo na svetu. FOTO: Reuters



 

Potico je poznal od malih nog


Joe Sutter je po vrnitvi iz vojske najprej začel delati za podjetje Douglas. Kasneje naj bi samo začasno odšel k Boeingu, toda začasno delo se je podaljšalo na več desetletij. Poznavalci ameriškega letalstva so celo prepričani, da bi največji ameriški proizvajalec letal postal Douglas, če Sutter ne bi odšel drugam. Za izjemne dosežke mu je leta 1985 tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan podelil nacionalno medaljo na področju tehnologije in inovacij, na Sutterjev 90. rojstni dan pa je Boeing v njegovo čast poimenoval glavno inženirsko stavbo oddelka za komercialna letala.

Joe Sutter je leta 1985 prejel odlikovanje od tedanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana. FOTO: Osebni arhiv Josepha Sutterja
Joe Sutter je leta 1985 prejel odlikovanje od tedanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana. FOTO: Osebni arhiv Josepha Sutterja


Ker je ostal zaveden Slovenec in je od malih nog poznal potico, je večkrat obiskal očetovo domovino. Sploh prvič je bil v Sloveniji leta 2002 na povabilo Adrie Airways, štiri leta kasneje je bil njegov obisk bolj uraden in si je ogledal Ljubljano, Novo Gorico, Dobravo in Idrijo. Sestal se je z več politiki in gospodarstveniki, med drugimi z Ivom Boscarolom. Univerza v Novi Gorici mu je podelila častni doktorat, Inženirska akademija Slovenije pa ga je imenovala za častnega člana.

Joe Sutter se je na Bledu udeležil tudi srečanja slovenskih znanstvenikov iz sveta in domovine (skrajno levo). FOTO: Dragica Bošnjak
Joe Sutter se je na Bledu udeležil tudi srečanja slovenskih znanstvenikov iz sveta in domovine (skrajno levo). FOTO: Dragica Bošnjak


V letalstvu je ostal dejaven tudi po upokojitvi leta 1986, saj je opravljal vlogo svetovalca v Boeingu. Umrl je 30. avgusta 2016 (star 95 let), žena Nancy devet let prej. Sutterjeva zapuščina je izjemna, saj je zapisan v vseh zgodovinskih knjigah letalstva. Model 747 nekateri primerjajo celo z egipčanskimi piramidami in Eifflovim stolpom, tako prepoznavno obliko pa naj bi imela samo še steklenička kokakole.

Komentarji: