Donacija

Donacija je v SSKJ2 razložena kot »kar se podari ustanovi ali posamezniku z namenom omogočiti, pospešiti kako neprofitno, človekoljubno dejavnost«. Manj rabljeni slovenski ustreznici za donacijo (lat. donatio) sta darovanje in podaritev; glagol donirati (lat. dōnare) pa se sloveni z darovati ali podariti, ki imata pomensko izhodišče v slovanskem dar »dajati«. In dar je morda tudi najprimernejša slovenska ustreznica za prevzeto besedo donacija, hkrati pa je bistvena zgradbena sestavina tvorjenk kot darilo, darilni (za donacijski), darovalec (za donatorja) itd. Uporabljamo ustaljene zveze darilni/donacijski sklad, darilna/donacijska pogodba itd.

Na splošno so donacije opredeljene tudi kot darila, ki so podarjena brez povratnih ugodnosti. Najbolj aktualne so lahko donacije za begunce, donacije za bolnišnice, donacije za draga zdravljenja, donacije za kulturne namene in omenjajo se v kontekstih kot materialne in finančne donacije, namenska sredstva iz dobička za donacije in končno lahko vsako leto doniramo že s tem, če del dohodnine namenimo za donacijo: to je tako imenovana dohodninska donacija.

Pri tem je pomembno poudariti, da je donacija lahko anonimna, saj donator od tovrstnega načina dajanja ne pričakuje nikakršne koristi. In neprofitni namen donacije je finančna podpora splošnega družbenega dôbra in družbenih koristi, kot so humanitarne, športne, znanstvene, ekološke in druge dobrodelne dejavnosti.

Ravno decembrsko predpraznično in praznično obdobje je čas obdarovanj, ki jih omogočajo darovanja v obliki denarja ali dejanj. In še najbolj iskreno človekoljubna so tista, ki se zgodijo brez vsakršne samokoristi darovalca in zato tudi brez medijskega pompa.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: prof. dr. Andreja Žele.