Hibrid, v katerem se bo vse vrtelo okoli svetlobnika
Na peščenem parkirišču na Metelkovi, kamor s(m)o Ljubljančani med epidemijo hodili na testiranje na novi koronavirus, naj bi že prihodnje leto začela rasti stavba Izobraževalnega centra ZD Metelkova (IC ZDL). Vključevala bo Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (metadonski program), Center za medicino dela, prometa in športa, razvojne ambulante za otroke ter Inštitut za raziskave in razvoj osnovnega zdravstva (IRROZ) s simulacijsko sobo.
Na javnem natečaju je bila izbrana rešitev arhitektov Katje Aljaž in Mateja Mejaka, ki pravita, da bo to predvsem zaradi raznovrstnega programa precej unikatna stavba. Že v natečajni nalogi je bilo zapisano, da bo arhitekturna in urbanistična zasnova stavbe klasificirana pretežno kot stavba za zdravstveno oskrbo in delno kot stavba za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.
Projekt je bil tudi urbanistično zelo določen. Določeni so bili stopnja izkoriščenosti parcele in višina stavbe pa tudi park pred njo, tudi prostorski načrt ni dovoljeval veliko možnosti, pripovedujeta sogovornika arhitekta Katja Aljaž in Matej Mejak. Znotraj marsičesa že določenega pa je bil največji izziv prav to, kakšna sploh naj bo tipologija oziroma arhitektura stavbe, ki sodi v območje notranjega mestnega obroča. Navsezadnje je moral Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrditi ustreznost marsikaterega elementa projekta, med drugim, da višinski gabarit ne presega venca historične stavbe Metelkova cesta 4 (v kateri domuje Direktorat za kulturno dediščino) oziroma stavb v južnem delu Metelkove, reprezentančnost fasade pa tudi celostno ureditev (z obstoječim drevoredom) pred objektom ob Metelkovi.
Pozidava tega dela širšega območja Šempetrskega predmestja se je začela šele v drugi polovici 19. stoletja, predvsem po izgradnji južne železniške proge Dunaj–Trst. Poleg številnih javnih zgradb, cerkve, šole, sodišča ter plinarne in mestne elektrarne so v tem še polagrarnem prostoru gradili predvsem stanovanjske stavbe, intenzivnejši razvoj pa je doživel po velikonočnem potresu leta 1895. Leta 1888 so ob Metelkovi zgradili Mestno pehotno vojašnico, največjo stavbo. Današnji muzejski trg je obsegal šest stavb, ki so stale ob uličnih linijah Metelkove, Tabora in Maistrove ulice, na severni strani pa tri manjše pomožne objekte.
Zeleni vmesnik
»V stavbi se bo izvajal bolj kot ne preventivni program, še najbolj izrazit 'zdravstveni' značaj se morda kaže pri centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti. Sledila sva predvsem načelu, da bo stavba zasnovana tudi dovolj humano, da se bodo uporabniki, ki je večinoma ne bodo obiskovali iz svoje želje, ampak predvsem potreb, v njej hitro znašli,« je povedal Matej Mejak.
Program je po stavbi porazdeljen vertikalno, kar je prav tako predvidel že naročnik, sta pa arhitekta marsikatero zahtevo ustrezno rešila s svetlobnikom, ki sta ga umestila na sredino stavbe. S tem sta dodatno naravno svetlobo pripeljala vse do prvega nadstropja, kjer bodo prostori medicine dela. Okoli svetlobnika sta predvidela poti uporabnikov, prek tega komunikacijskega jedra pa naj bi jim bil vselej omogočen tudi pogled na park.
Svetlobnik je v utemeljitvi izpostavila tudi ocenjevalna komisija z besedami, da »takšna zasnova najustrezneje organizacijsko in vizualno povezuje vse različne programe, ki jih stavba gosti, hkrati pa zaposlenim, bolnikom in zunanjim uporabnikom ponuja jasno in pregledno orientacijo in dostopnost. Avtorji pa da z umestitvijo svetlobnika poleg naštetih kvalitet ponujajo tudi možnost naravnega prezračevanja in nočnega hlajenja stavbe.«
S parka, ki je nekakšen zeleni vmesnik do Masarykove ceste, je predviden tudi glavni vhod. V transparentnem pritličju bosta sprejemna dvorana in predavalnica, na južni strani stavbe proti stavbi Direktorata za kulturno dediščino pa center za preprečevanje odvisnosti. V prvem nadstropju je predviden center za medicino dela, v drugem Inštitut za raziskave in razvoj osnovnega zdravstva s simulacijskim centrom, na terasi pa razvojne ambulante.
Park je zamejen z dvema dolgima klopema, s čimer je dobil tudi primerno dimenzijo, pravita avtorja Katja Aljaž in Matej Mejak. Vhodni prostor pred objektom pod krošnjami sta si tako zamislila kot čakalnico na prostem, na drugi strani ob Masarykovi cesti pa kot podaljšek avtobusnega postajališča.
Členitev fasade
Na zunaj tako transparentnemu pritličju sledita dve etaži s členjeno fasado, razvojne ambulante pa so organizirane kot paviljonski nizi z ozelenjeno streho, s čimer so najbolj ranljivim uporabnikom te stavbe zagotovili tudi umik od mestnega vrveža na cesti. Dve etaži kleti pa sta predvideni za parkirišča in precej veliko kolesarnico – za 150 koles, garaža pa ima tudi nastavke, da se bo lahko povezala s predvidoma razširjenim hostlom Celica in njegovo garažo.
»Najtežja je bila gotovo umestitev metadonske ambulante, saj so to zelo specifični uporabniki, velika je tudi fluktuacija, dnevnih uporabnikov centra je namreč kar okoli 300. Morajo imeti ločen vhod, ki pa jih hkrati ne sme segregirati. To smo rešili tako, da smo njihov vhod pripeli na glavnega, skozi oba se vstopa z Metelkove. Premislek je bil tudi pri organizaciji ambulant, tam so štiri – dve zdravniški, ena psihološka in ena psihiatrična –, ki so ločene od čakalnice oziroma razdeljevalnice metadona oziroma drugih substanc. Tu zelo pomemben vidik igra tudi varnost,« sta povzela Katja Aljaž in Matej Mejak.
V celotno stavbo je bilo treba umestiti veliko število prostorov, od pisarn do prostorov za obravnavo otrok z motnjami v razvoju, a so jo zasnovali čim bolj ozko, kolikor je bilo mogoče, predvsem zato, da so pridobili čim več prostora za pešce in kolesarje, saj če bi bil objekt preveč proti cesti, to ne bi omogočalo prehodnosti, fluidnosti, pojasnjujeta.
Materialnost izhaja iz konstrukcije
Ker gre za javno stavbo in ker mora biti čim bolj vzdržljiva pa tudi čim lažja za vzdrževanje, bo pritličje z dvema etažama iz armiranobetonske konstrukcije, razvojne ambulante na terasi pa iz jeklene konstrukcije. Iz konstrukcije tako izhaja tudi materialnost stavbe, zgornji paviljonski del bo tudi v drugem barvnem tonu. Čim bolj nevtralna, v naravnih, nevtralnih in neagresivnih tonih naj bi bila tudi notranjost objekta.
»Zelo pomembno se nama je zdelo, da bo stavba imela čim bolj dolgoročno uporabo tudi s prilagodljivostjo, da bo mogoče prostore na novo organizirati, in to s čim manj posegi in čim manjšimi stroški. To omogočata tako fasadni raster kot tudi tloris, ki je oblikovan zgolj s predelnimi stenami. Prostori se tako zlahka na novo združujejo in razmejujejo,« je še poudarila Katja Aljaž.
Z novo stavbo oziroma novimi prostori Zdravstvenega doma Ljubljana bodo tako zapolnili primanjkljaj in izboljšali delovne razmere za programe in raziskovanje ZD Ljubljana, ki jih zdaj izvajajo na več lokacijah. Gradnja predstavlja pomembno krepitev ravni zdravstvene oskrbe na primarni zdravstveni ravni, pa o projektu izpostavlja Mestna občina Ljubljana, ki je njegova naročnica. Izdelava projektne dokumentacije skupaj s pridobitvijo gradbenega dovoljenja je predvidena v letu 2023, sledijo postopki za izbor izvajalca gradnje, začetek gradnje v letu 2023 ter zaključek do leta 2025.
Izobraževalni center ZD Metelkova
Naročnik: Mestna občina Ljubljana
Idejna zasnova: Katja Aljaž, Matej Mejak
Požarna varnost: Janez Balantič
Neto površine: skoraj 5000 m2
Kletna etaža: 40 parkirnih mest
Kolesarnica: za 150 koles
Vrednost investicije: ocenjena na 6 milijonov evrov (brez DDV)
