
Neomejen dostop | že od 14,99€
Ob letošnjem bolj sušnem začetku poletja mnogi opažajo, da je manj komarjev. Nataša Knap z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo je za STA pojasnila, da sta glavna dejavnika, ki vplivata na število in raznolikost komarjev, predvsem visoka temperatura in stoječa voda, kot so močvirja, ribniki in mrtvice rek.
Voda in temperatura sta glavna dejavnika, ki vplivata na količino in raznolikost komarjev. Ti za svoj razvoj nujno potrebujejo vodo, saj vse vrste komarjev vanjo odlagajo jajčeca, je za STA pojasnila Knap. »Za nekatere vrste so boljša močvirja, ribniki in mrtvice rek, za druge pa je dovolj že majhna količina vode, ki ostane v vazi na pokopališču ali v posodi po dežju,« je dodala.
Temperatura pa je tista, ki pospeši razvoj komarjev. Pri višjih temperaturah se namreč v že nekaj dneh preobrazijo v odraslega komarja, medtem ko pri nižjih temperaturah življenjski cikel traja dlje. »Po izkušnjah v Sloveniji vidimo pozno spomladi več poplavnih, domorodnih vrst komarjev, poleti pa začne naraščati število invazivnega tigrastega komarja,« je pojasnila Knapova.
V okviru monitoringa komentarjev, ki so ga na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo začeli aprila, so že v maju zaznali veliko gostoto komarjev predvsem v Pomurski in Podravski regiji, virusov v njih pa niso zaznali.
Največ komarjev v Sloveniji zaznajo prav v teh dveh regijah, v Vipavski dolini in v nižinskem delu jugovzhodne Slovenije, saj je tam veliko površinskih voda, komarjem pa ustrezajo tudi temperature in količina padavin.
Posamezniki lahko številnost komarjev v neposredni bližini bivališč zmanjšajo z doslednim odstranjevanjem manjših virov vode, kot so posode za zalivanje, vaze, žlebovi pa naj bodo očiščeni. Sicer so glavna zaščita pred piki komarjev svetla oblačila, uporaba repelentov ter postavitev okenskih komarnikov, je spomnila Knapova.
Komentarji