Kožo najbolj stara sonce, zelo nas stara tudi stres

Zdi se, da so današnji lepotni standardi razdeljeni na dva pola: eden zagovarja mladosten videz, pogosto tudi za ceno korenitih posegov v telo, ki podobo minimalno, precej ali pa celo preveč spremenijo, drugi vidi lepoto v staranju in prisega na naravnost. Nekaj pa nam je, vsaj v večini, skupno: želeli bi si živeti dolgo in biti čim manj časa stari. Vendar to ne gre. Staranje je pač naraven proces, ki pa ga ne razumemo povsem. To je bila tema predzadnje epizode podkasta V ambulanti z dr. Orlom, v kateri je gostoval dermatolog Igor Bartenjev.

Vsi si želimo živeti dolgo in ostati mladostni. Pogovarjala se bova o možnostih, kako se približati temu cilju. Zakaj se staramo?

Ta odgovor iščemo ali pa iščejo številni strokovnjaki z različnih področij in ni ga mogoče podati preprosto in na hitro. Je pa res, da se ljudje sprašujejo, kako biti vitalni čim dlje. Kot dermatolog se ukvarjam s staranjem kože, ki je del staranja človeškega organizma. Težko bi kožo ohranili mlado, vse drugo pa bi se postaralo. Hkrati pa vsa naša prizadevanja za ohranjanje zdrave, lepe, mladostne kože sovpadajo tudi s prizadevanji za ohranjanje vitalnosti in mladosti.

Staranje je sicer normalen proces, zakaj se staramo, pa nihče ne ve. Obstajajo različne teorije. Ena od najstarejših je ne tako zelo napačna teorija poškodb strokovnjaka, ki se je pisal Mann. Postavil jo je leta 1891 ali 1892. Po njegovem se pri celicah v času njihovega življenja dogajajo poškodbe, ki se seštevajo. Celice vedno slabše delujejo in se tako starajo, z njimi pa tudi organi, katerih del so.

Mladi zapravljajo velike vsote za kozmetične izdelke, ki jih ne potrebujejo

V drugi polovici prejšnjega stoletja se je potem pojavila teorija, ki jo tudi sam najbolj zagovarjam. Gre za teorijo prostih radikalov. To pomeni, da se tvorijo neki presnovni produkti, ki v molekule v celici vnašajo nemir. Prosti radikali so nestabilni, iščejo, kam bi se vezali. To vpliva na njihovo deoksiribonukleinsko kislino in povzroča ireverzibilne poškodbe. Po drugi strani imamo v organizmu antioksidante. Prav z njimi zdaj najbolj delamo na ohranjanju mladosti oziroma preprečevanju staranja. Ta teorija ima sicer nekaj slabosti.

Pomembne pa so še druge, kot so teorija imunosti ali hormonski vplivi. Imunski sistem z leti popušča, zato se je organizem manj sposoben odzvati na škodo iz okolja. Z leti se to le stopnjuje. Trenutno najbolj aktualna je kakih deset let stara teorija o telomerah. Te so del dvojne vijačnice DNK in se vse bolj krajšajo, bolj ko se celice delijo. Na neki točki se potem ne morejo več dobro deliti.

Staranju vsekakor ne moremo ubežati. Je pa dejstvo, da gre pri tem za skupek notranjih in zunanjih dejavnikov. Veliko je odvisno od genov. Vendar na zunanje dejavnike lahko vplivamo, na gene pa ne.

Staranje je naraven proces, ki ga sicer ne razumemo povsem, je pa znano, da športna aktivnost zelo pomaga pri premagovanju tegob, povezanih z njim. FOTO: Blaž Samec/Delo

Kakšni pa so možni pristopi za čim daljše ohranjanje zdrave, mladostne kože?

Pristopov je kakšnih štiri ali pet. Prvi je novejši, to je nutricevtika; snovi, ki jih vnašamo v organizem. Naslednji je farmacevtika, ki pomeni jemanje določenih zdravil in uporabo določenih preparatov lokalno ali denimo z vbrizgavanjem.

Potem so tako imenovani minimalno invazivni posegi na ali v koži. Pri teh gre bolj za preprečevanje sprememb ali pa, in s tem se sam večkrat ukvarjam, izbrisovanjem oziroma anuliranjem nastale škode, torej uničevanjem poškodovanih, spremenjenih celic v upanju, da jih bodo nadomestile nove ali pa da bo to predvsem povzročilo tvorbo kolagena.

So pa še bolj invazivni posegi.

Igor Bartenjev je zdravnik zasebnik, hkrati pa je še vedno zaposlen na ljubljanski medicinski fakulteti. FOTO: Luka Maček

Na primer?

S temi se dermatologi ne ukvarjamo prav veliko. Glavne izvajajo plastični kirurgi. Sam sicer tu in tam opravim kakšno blefaroplastiko [korekcijo vek] in drugo manjšo operacijo, z dermatološko kirurgijo torej se ukvarjam. Operativne metode v resnici prinesejo takojšen in zelo viden učinek. Človek je videti mlajši.

Druga, tudi kar agresivna metoda, pa so recimo razni globoki kislinski pilingi. Tu smo že na mejnem območju med plastičnimi kirurgi in dermatologi. Gre za nanos določenih kislin, s katerimi kožo globoko poškodujemo, vendar ne tako, da bi nastale brazgotine. Ljudje sicer na to hodijo, vendar prevladujejo predvsem srednje globoki pilingi, ki odnesejo številne znake staranja.

Naslednja metoda, ki je že precej stara in velja za zlati standard, so tako imenovani abrazivni laserji. Ti delujejo na vodo v telesu in z njimi terapevt kožo lušči plast za plastjo do krvavitve, to se pravi do meje med vrhnjico in usnjico. To je še dovolj varno, da bo zacelitev brez brazgotin. Brazgotine se s tem postopkom sicer tudi odstranjuje, vendar to nima zveze s pomlajevanjem.

Te agresivne metode zahtevajo štiri- do šesttedensko okrevanje. Da gre človek lahko po njih spet na sonce in med ljudi, traja kak mesec, učinki, kar zadeva površino, napetost, elastičnost kože, pa so dobri.

Številne zvezdnice, med njimi Kylie Jenner, ne zanikajo, da so za ohranjanje mladostnega videza pripravljene na marsikateri invaziven poseg. FOTO: Mario Anzuoni/Reuters

Zdaj pa še k minimalno invazivnim.

Izraz minimalno agresiven je komercialen. Pri teh pristopih gre za poškodbe: mi prispevamo material za gradnjo in naredimo poškodbo, s tem sprožimo mehanizme, ki povzročijo, da se mobilizirajo fibroblasti, to so celice, iz katerih se tvori kolagen. To dosežemo z vbrizgom eksosomov v mezoderm med vrhnjico in usnjico.

Omenim lahko še ultrazvočno metodo HIFU, ki seže od štiri do pet milimetrov globoko, zaradi vročine kolagen zelo zakrkne in poškoduje, da se potem tvori nov.

Klasika pa so botoks, botulin toksin, torej strup, in pa razna polnila, zdaj predvsem hialuronska.

Sam botoks vbrizgam brez težav, polnila pa večkrat odklonim, če se z željami ne strinjam. Še posebej pri estetsko korektivnih zadevah morata namreč terapevt in pacient govoriti isti jezik. Zadovoljstvo mora biti na obeh straneh.

Kaj pa lahko ljudje naredijo preventivno, da se njihova koža stara počasneje? Kateri dejavniki ji škodujejo in kateri koristijo, če se izrazim po domače?

Tako kot pri vsem v življenju se moramo za to potruditi. Brez tega težko pričakujemo kakšne rezultate. Po drugi strani pa je res, da nam je marsikaj položeno že v zibelko. Genetiko moramo, če je dobra, izkoristiti, če je slaba, pa se moramo bolj potruditi. Starejši ko sem, bolj vidim, kako odločilna je. Nanjo sicer ne moremo vplivati, lahko pa na vse drugo.

Kožo nedvomno najbolj stara sonce, pravi prof. dr. Igor Bartenjev. FOTO: Jure Eržen/Delo

Tu pa naletimo na paradoks. Pravijo recimo, da športna aktivnost zelo pomaga, kajenje in alkohol pa povzročata hitrejše staranje. Ampak v rdečem vinu je resveratrol, ki je močan antioksidant. Kje je meja?

Človek mora imeti rad življenje in rad sebe in si znati prisluhniti. Tako bo točno vedel, kdaj si dela škodo, kdaj pa ne. In ko smo že pri tem: alfa in omega vsega je, da kožo definitivno najbolj stara sonce.

Sicer pa je treba imeti sproščen odnos do življenja, kajti stres nas tudi zelo stara. Delajmo na tem, da bomo čim bolj spravljeni s seboj in da bomo v psihofizičnem ravnovesju.