Sreda, 22. julija
GLASBA
Ansambel musica cubicularis
Mestni muzej, Ljubljana, ob 20.30
Poletje v stari Ljubljani danes predstavlja duet priznanih slovenskih glasbenih specialistov na svojih zgodovinsko izpričanih glasbilih, ki razpirata izbrano poglavje iz Bachovega glasbenega univerzuma, ob simbolnem posvetilu večera, izposojenem z naslovnice prve izdaje skladateljeve zbirke
Clavier-Übung III: »ljubiteljem in predvsem poznavalcem v duhovno razvedrilo«.
Posebnost koncerta je izvirno zgodovinsko glasbilo, sedemstrunska basovska viola da gamba enega najpomembnejših nemških goslarjev
Johanna Christiana Hoffmanna (1683–1750), ki je izdeloval godala in lutnje tudi za
Johanna Sebastiana Bacha, na katero bo igral
Domen Marinčič.
Tomaž Sevšek bo igral na čembalo, ki ga je leta 2002 izdelal
Lutz Werum in je kopija 16-čeveljskega čembala iz leta 1734 hamburškega izdelovalca
Hieronymusa Albrechta Hassa (1689–1752).
Ansambel musica cubicularis se od nastanka leta 2004 posveča predvsem izvajanju starejše glasbe na ustreznih zgodovinskih glasbilih in v svoje sporede pogosto vključuje manj znana in še neobjavljena dela.
GLASBA
Дeva
Kavarna Kino Šiška, Ljubljana, ob 20. uri

Дeva FOTO: Arhiv Kino Šiška
Дeva je v celoti solo projekt DIY 19-letne
Dorine Takács iz Budimpešte. Glasba ima že od nekdaj veliko vlogo v njenem življenju (pevski zbori, bendi in muzikali), zdaj pa je začutila, da je napočil čas, da vzame stvari v svoje roke in naredi vse sama. Sama piše in producira svoje skladbe, poje ter ustvarja naslovnice.
Njen izraz zaznamujejo elegantni atmosferični zvoki, utripajoče bas linije in polifonične mantre, ki jih navdihujejo čarobne madžarske ljudske pesmi. S svojim solo projektom poskuša podreti meje med različnimi glasbenimi žanri in popeljati našega duha v višave.
RAZSTAVA
Bosi. Obuti. Sezuti.
Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, ob 17. uri

Bosi. Obuti. Sezuti. FOTO: Arhiv SEM
SEM vabi na javno vodstvo po razstavi
Bosi. Obuti. Sezuti. Vodila bo kulturna mediatorka SEM
Vilma Kavšček. Razstava govori o sobivanju nog in obuval, njihovih spremenljivih oblikah in pomenih v prostoru in času ter njihovih vlogah v organizaciji individualnih mikrosvetov. Razstavna pripoved izhaja iz univerzalno človeškega, opredmetena pa je predvsem z gradivom, pričevalnim za slovenske in deloma evropske razmere. Mestoma jo dopolnjujejo »eksoti« zunajevropskih kultur in gradivo, ki sodi v sodobni globalni svet.
Zbirka obuval SEM obsega več desetin cokel, čevljev, sandalov, škornjev in drugih obuval. Večinoma izvirajo s slovenskega ozemlja, v manjši meri gre za redkosti zunajevropskih dežel. Po starosti jih umeščamo v obdobje od začetka 19. stoletja do danes.
Komentarji