NUK2 kot instrument nacionalnega, točka pozitivne energije

Tudi Plečnikov NUK so gradili v zelo težki situaciji in je pomenil zelo veliko za nacionalni razvoj države, poudarja arhitekt Matija Bevk, eden od avtorjev zasnove NUK2.
Fotografija: Vhod nasproti Filozofske fakultete se bo simbolno navezoval na univerzo, drugi s Križank pa na Plečnikovo knjižnico.
Odpri galerijo
Vhod nasproti Filozofske fakultete se bo simbolno navezoval na univerzo, drugi s Križank pa na Plečnikovo knjižnico.

»Nova knjižnica je zasnovana kot prostor srečevanja, komunikacije in različnih oblik dela – tako kot vse sodobne knjižnice, ki so vse bolj in bolj odprte fleksibilne platforme aktvnosti in izobraževanja. Ker se nekatere dejavnosti, denimo, pridobivanje in obdelava gradiva selijo v dislocirane prostore, v NUK2 ne potrebujejo več toliko zaprtih skladišč, zato bomo prostor knjižnice lahko še v večji meri namenili uporabnikom,« napoveduje manjše spremembe načrta iz leta 2012 Matija Bevk iz arhitekturnega biroja Bevk Perović arhitekti, ki so avtorji zasnove NUK2.

Kot je minuli teden v intervjuju za Delovo kulturo povedal že ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban, je po lanskem naročilu ministrstev za kulturo in izobraževanje trenutno v izdelavi projektna dokumentacija ter pridobivanje gradbenega dovoljenja. V Plečnikovi stavbi na Turjaški 1 bodo ostale posebne zbirke, stari in redki tiski, del zbirke monografij in serijskih publikacij, nekatere službe, administracija in uprava.



V NUK2 bodo preselili le 300.000 enot gradiva, namenjenega zlasti podpori študiju in raziskovanju. »Lahko bi rekli, da bo v Plečnikovi stavbi narodna knjižnica, v Bevk-Perovićevi pa univerzitetna,« je povedal Leban.

V interierju vhodne avle bodo poleg emonskih ostalin še informacijski pult, kavarna, dnevna čitalnica, odprti delovni prostori, predavalnica ..., etažo višje, v visokem pritličju, pa se bo na veliko odprla glavna čitalnica, ki bo segala kar čez pet n
V interierju vhodne avle bodo poleg emonskih ostalin še informacijski pult, kavarna, dnevna čitalnica, odprti delovni prostori, predavalnica ..., etažo višje, v visokem pritličju, pa se bo na veliko odprla glavna čitalnica, ki bo segala kar čez pet n


A že v rešitvi za slednjo, ki je leta 2012 zmagala na javnem natečaju med 120 predlogi (od tega je bila skoraj polovica iz tujine), so arhitekti predvideli študente kot najštevilčnejše uporabnike knjižnice pa tudi, da je za knjižnico 21. stoletja potrebnih čim več fleksibilnih oziroma multifunkcionalnih prostorov, ki bodo omogočali predavanja, delavnice, izobraževanja in druge dogodke za širšo javnost. Že tedaj so zasnovali tudi nočno čitalnico v prizidku k stavbi na Trgu francoske revolucije oziroma Rimski 1. Prav zato, ker je organizirana v prizidku z ločenim vhodom, bo lahko odprta tudi, ko bodo v matični stavbi že ugasnile luči.

»Na račun zmanjšanja skladiščnih prostorov pridobimo še več takšnih prostorov za uporabnike, čitalnih mest, predavalnic, prostorov za individualno in skupinsko delo, ki bodo zadostili potrebam uporabnikov tako skozi različne ure dneva, kot mesece in leta. Izobraževanja in najrazličnejše oblike knjižničnih aktivnosti, oziroma sociološki kontekst delovanja knjižnice je bilo tudi osnovno natečajno izhodišče. Spremembe, ki jih lahko ob novih pogojih uveljavimo, pa le pozdravljamo, saj bo knjižnica zdaj lahko še bolj javna, namenjena nam vsem,« z zadovoljstvom ugotavlja sogovornik.

Pri iskanju najprimernejših prilagoditev in izboljšav tesno sodelujejo ne samo z vodstvom NUK oziroma ravnateljem, ampak tudi z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, še dodaja, v nadaljevanju pa se bodo v projekt vključevali še drugi strokovnjaki za različna področja.
 

Vhod na nivoju rimske Emone


Stavba z okoli 14.000 kvadratnimi metri (neto površine) in sedmimi etažami bo imela dva glavna vhoda, z njima se bo preko dveh novo vzpostavljenih trgov navezovala na prostor mesta in pripeljala obiskovalce na nivo nekdanje Emone. »V zasnovi nove knjižnice je ujeto ne samo zavedanje prisotnosti bližnje Plečnikove arhitekture, temveč tudi univerze in lokacije same, rimske Emone, vse skupaj pa ustvarja dialog z mestom, kar se nam zdi še posebej pomembno. Pomembni so nam zunanji trgi, ki pripadajo in se vpenjajo v mestno življenje. Tudi zasnova, tloris knjižnice sloni na mestni geometriji Emone, iz katere zrastejo elementi nove stavbe,« pojasnjuje sogovornik.

Uporabniki se bodo v knjižnico spustili za dva metra pod zdajšnji nivo peščenega parkirišča, na nivo prometnega križišča dveh cest Emone, carda in decumanusa, ki bodo prezentirane v interierju vhodne avle. Zdaj jih prekriva pesek. V vstopni avli bodo med drugim informacijski pult, kavarna, dnevna čitalnica, odprti delovni prostori, predavalnica ..., etažo višje, v visokem pritličju, pa se bo na veliko odprla glavna čitalnica, ki se razširja tudi vertikalno – kar čez pet nadstropij. To bo zelo svetel prostor, saj so na obeh straneh stavbe predvidene velike steklene površine, naravna svetloba pa bo prodirala v stavbo tudi skozi strešne svetlobnike, in to vse do kleti, torej vstopne avle z antičnimi ostalinami. Prav svetloba je eden od osrednjih gradnikov tudi te arhitekture.

Med bolj opaznimi navezavami na Plečnikov NUK in njegovo arhitekturo nasploh so tudi stebri, ki niso samo ponavljajoči se element, ampak hkrati tudi konstrukcija, stena in fasada stavbe obenem.
Med bolj opaznimi navezavami na Plečnikov NUK in njegovo arhitekturo nasploh so tudi stebri, ki niso samo ponavljajoči se element, ampak hkrati tudi konstrukcija, stena in fasada stavbe obenem.


»Svetloba je bila eden od pomembnih elementov Plečnikove arhitekture, tudi njegovega NUK. Nanj se NUK2 seveda navezuje tudi s čitalnico kot osrednjim reprezentativnim prostorom pa tudi s skrbjo do detajlne arhitekturne artikulacije, čeprav je kakršnakoli primerjava z mojstrom težka naloga,« je poudaril Bevk. Med bolj opaznimi referencami so tudi stebri, ki niso samo ponavljajoč se element, ampak hkrati tudi konstrukcija, stena in fasada stavbe obenem. NUK2 je kar najbolj iskren v svoji zasnovi; konstrukcija stavbe je hkrati tudi njen interier. Tudi uporabili bodo za njihovo arhitekturo značilne materiale, poleg stekla in betona še les in kovino.


 

Varčen in sodoben objekt


Stavba, v kateri bodo pisarne zaposlenih umeščene v zgornje nadstropje, je bila že kot natečajna rešitev zasnovana kot kompakten in varčen objekt, s sodobno toplotnoizolativno zasteklitvijo in uporabo talne vode za sisteme hlajenja, v kombinaciji z ljubljanskim toplovodom pa še za ogrevanje.

Uporabniki se bodo v knjižnico spustili za dva metra pod zdajšnji nivo peščenega parkirišča, na nivo prometnega križišča dveh cest Emone, <em>carda </em>in <em>decumanusa</em>, ki bodo prezentirane v interierju vhodne avle. Računalniški prikaz Bevk Perovi
Uporabniki se bodo v knjižnico spustili za dva metra pod zdajšnji nivo peščenega parkirišča, na nivo prometnega križišča dveh cest Emone, carda in decumanusa, ki bodo prezentirane v interierju vhodne avle. Računalniški prikaz Bevk Perovi


»Pričakujemo, da bomo v tem letu pridobili gradbeno dovoljenje pa tudi, da bo izdelana še vsa preostala izvedbena projektna dokumentacija, v kateri se bomo vse bolj ukvarjali s podrobnimi razdelavami, arhitekturnimi, konstruktivnimi in tehnološkimi – s tem pa širili tudi ekipo sodelavcev in strokovnjakov. Projekt je kompleksen tako zaradi programa kot lokacije, potrebno je veliko usklajevanj tako z naročnikom kot tudi spomeniškim varstvom, arheologi in drugimi strokovnjaki, v načrte stavbe in opreme bo treba vgraditi vse od sodobnih tehnologij za delovanje stavbe do tehnologij sodobne knjižnične izposoje,« se zavedajo v biroju Bevk Perović, ki ima vlogo koordinatorja med vsemi deležniki.

»Naj spomnim, da se je tudi Plečnikov NUK gradil v zelo težki gospodarski situaciji in je pomenil zelo veliko za nacionalni razvoj države. Želeli bi si, da bi tudi v teh težkih in prelomnih časih nova stavba, NUK2, postala takšen 'instrument nacionalnega' - točka pozitivne energije. Zamišljen je kot stavba, ki pripada vsem nam,« je poudaril sogovornik. Je sedanjost in prihodnost ustanove, katere nastanek je povezan z odlokom cesarice Marije Terezije iz leta 1774, s katerim je 637 rešenih knjig iz požara v razpuščenem jezuitskem kolegiju v Ljubljani namenila za splošno uporabo knjižnici, ustanovljeni pri ljubljanskem liceju.


Prvi načrti za NUK so bili izdelani leta 1927 v Plečnikovi šoli, že leta 1930 pa je objavil svojo vizijo knjižnične stavbe kot svetišča, posvečenega znanju, ki je vzbudila tudi negativne odzive. Foto Pivk Mavric
Prvi načrti za NUK so bili izdelani leta 1927 v Plečnikovi šoli, že leta 1930 pa je objavil svojo vizijo knjižnične stavbe kot svetišča, posvečenega znanju, ki je vzbudila tudi negativne odzive. Foto Pivk Mavric

 

Komentarji: