Pívo

V tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjamo besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo pivo.
Fotografija: FOTO: Delo
Odpri galerijo
FOTO: Delo

Rojena sredi obilja briških vinogradov moram priznati, da pivo ni moja pijača, mi je pa iz istega vzroka blizu védenje o predanem delu hmeljarjev in pivovarjev, da trgu lahko ponudijo dober proizvod. Ker o pivu vem bore malo, sem v četrtek med kolegi opravila mimobežno anketo, s katero sem izvedela nekaj zanimivih podatkov, kot je na primer, da so v srednjem veku v Nemčiji namesto umazane vode vsi pili pivo, saj se prek njega niso prenašale klice kužnih bolezni. Zabaven mi je bil tudi podatek, da je bila nekdaj v Mariboru menda samo ena gostilna, ki je ponujala »neštajersko rdeče« pivo. V koliko ljubljanskih gostilnah si lahko pil bolj grenko »zeleno« pivo, mi ni uspelo izvedeti.



Besedo pivo smo Slovenci prevzeli od bratskih Čehov in je prvotno pomenila pijačo. V delu pogovorne slovenščine tej konkurira beseda pir, ki izhaja iz bavarskonemške besede Pier. Ta pa se je razvila iz starovisokonemške besede Bior, kar lahko prepoznamo v dandanašnji nemški besedi Bier ali angleški beer. Nekatera slovenska narečja so pivo ohranila, le da je zamenjalo spolsko obliko in postalo na primer v Prekmurju pijva. Tako tudi ponekod na Primorskem, morebiti zato, ker je tod druga narečna beseda za pivo – iz italijanščine prevzeta bira – tudi ženskega spola. Ponekod na Slovenskem še vedno pijejo ol, ki je že Praslovanom pomenil pivo.



Kakorkoli, če ste danes na poti, se nikar ne vznemirjajte zaradi običajnih sobotnih avgustovskih kolon. Predstavljajte si, da boste lahko, ko se na cilju udobno namestite, naročili svetlo ali temno, ustekleničeno ali odprto – glavno, da dobro ohlajeno, malo spenjeno in sveže – pivce za živce. Na zdravje!

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Danila Zuljan Kumar.

Komentarji: