Hiša olja kot rdeča pika med oljkami Hvara

»Prostor je živ organizem, in če želiš biti iskren do njega, se moraš potruditi, da ga čim bolje prebereš in spoznaš. Ko to storiš, se velikokrat zgodi inspiracija, za katero čutiš, da je prava, da je harmonična s prostorom. Ko smo raziskovali stare vernakularne poselitvene vzorce in katere materiale so uporabljali, katere stvari so spajali skupaj, se je to preprosto zgodilo,« Adrijan Cingerle iz novogoriškega biroja Kreadom povzema miselni proces, ki ga je privedel do precej posebnega videza degustacijske hiše sredi oljčnikov – za pokušanje olja iz njih.

Slovenski naročniki so na manj poseljenem, jugovzhodnem delu Hvara podedovali star oljčnik, ki so ga povečali, novi del pa zasadili na terasah, ki se v ravnih linijah spuščajo proti morju. Da bi lahko prirejali degustacije oljčnega olja, so želeli prenoviti staro pastirsko kočo.

V zalomljenosti hiše se zrcali divjost Hvara, te poteze pa tudi senčijo notranjost. FOTO: Alterego Media

»Po obisku lokacije, ki sem si jo temeljito ogledal, smo najprej začeli delati načrt, kaj takšna hiša potrebuje. Iskali smo sledi vernakularne arhitekture in njihove proporce, ki še ohranjajo merilo človeka. Dolžina in širina oziroma razmerje pa tudi naklon strešin izhajajo iz kažunov, arhaičnih pastirskih objektov, ki so bili kriti s skrlami. Želeli smo reinterpretirati tradicijo in jo preobleči v sodobni arhitekturni jezik,« pripoveduje sogovornik.

Ob raziskovanju otoka in iskanju še vedno obstoječe avtentične stavbne dediščine otoka je iskal primerno geometrijo, sodobno, a hkrati brezčasno, ki bi premogla dušo tega otoka. Ideji o zalomljenosti hiše je očitno botrovala divjost Hvara, ki se ponaša z zasekano geometrijo skalnatih pobočij, ki se precej strmo spuščajo v morje, pripoveduje o rešitvi, s katero so dosegli, da je notranjost hiše naravno senčena.

Gradnja z betonom je tu otežena

Novi objekt so si sprva zamislili iz betona, toda takšna gradnja je na dalmatinskih otokih težaven podvig, morali bi zagotoviti zadostno količino betona in ga hkrati pripeljati na težje dostopen teren, zato so to namero kmalu opustili. Razmišljali so tudi o tem, da bi na kopnem naredili prefabrikate, a to ne bi bilo nič lažje prav zaradi težko dostopnega terena. So pa v obeh primerih želeli v beton zamešati rdečo zemljo, bogato z železooksidnim pigmentom, na katero so naleteli po izkopu prve plasti kamenja.

Naposled so se obrnili na avstrijske proizvajalce fasade, ki so podoben tip zaključnega sloja uporabili pri gradnji novega hotela v Splitu in že testirali material, primeren tako za stene kot poševne dele fasade. Zaradi neobčutljivosti na padavine tako na zunanjih stenah kot tudi na strehi so ves ovoj hiše izvedli s tem materialom.

Rdeča je bila izbrana zaradi zemlje, bogate z železooksidnim pigmentom, na katero so naleteli po izkopu prve plasti kamenja. FOTO: Alterego Media

»Testirali smo več različnih tonov in ometov, temnejši je bil zanimivejši, a se zanj nismo odločili, ker bolj vpija svetlobo in bi tako hitreje razpokal. Poiskati smo morali kompromis, ki pa še vedno izhaja iz odtenkov tamkajšnje rdeče zemlje,« priznava sogovornik.

Ta mali rdeči objekt zdaj ustvarja neko ravnotežje med starim oljčnikom, ki je na južni strani zasajen zelo organsko, saj so se v preteklosti zaradi pomanjkanja mehanizacije morali umikati skalam, in na novo geometrijsko zasajenim oljčnikom severneje v pobočju.

Ta je po arhitektovih besedah precej izrazit v prostoru, zaznamuje ga s svojo poševno lego in velikostjo. Da bi ju povezali, smo se trudili ustvariti dovolj močan element, ki bi ustvaril jasno hierarhijo in posledično harmonijo. Zgolj s klasično pastirsko kočo, pokrito s skrlami, se jim je zdelo, da jim to ne bi uspelo v taki meri.

Kako pa so domačini sprejeli barvo hiše? »To je objekt, ki je precej drugačen na fotografijah, kot če ga doživiš v živo. Ima poseben značaj, ki ljudi zelo prepriča, dobili smo kar precej pozitivnih odzivov. Gostom, ki prihajajo na degustacije oljčnega olja, se zdi zelo poseben in nadvse prijeten,« odgovarja Cingerle.

Večji del stavbe zavzema degustacijski prostor, ki ga je mogoče prilagoditi – tudi za pokušine v manjših skupinah. FOTO: Alterego Media

Po njegovih besedah je Hvar danes degradiran, novogradnje so takšne, da ob njih zaboli srce. Velikokrat preveč urbane, mestoma vsiljene prostoru, takšne, ki bi lahko stale kjerkoli od Ibize do Sicilije, malo je novih objektov z nabojem hvarske arhitekture, izjema so le prenove starih.

Hiša, ki bi živela vse leto

Naročniki si prizadevajo, da bi hiša živela vse leto. Tudi oljčnike obdelujejo čez leto in ko se pripeljejo na posest, tu preživijo številne ure, delček hiše je namenjen orodju in drugim pripomočkom za obdelavo. Največji del hiše zavzema degustacijski prostor z mizami in stoli, dolga miza se lahko razstavi v več manjših, tako je pokušanje mogoče po skupinah.

Na ploščadi pred hišo je že nameščena pergola, ki omogoča bivanje na prostem čez dan. FOTO: Alterego Media

Predvideli so tudi prostor za televizijo za predavanja, tu namreč ne prirejajo le degustacij olja njihove pridelave, ampak obiskovalce oziroma udeležence o njej izobražujejo. Svoj prihodnji razvoj vidijo še v postavitvi lastne oljarne.

Ob degustacijskem prostoru, ki je opremljen z vitrinami za prezentacijo olja, ki je že prejelo nagrade, je profesionalna kuhinja, degustacija oljčnega olja ni prava brez hrane, ki jo spremlja, v klet pa so skrili servisne prostore, sanitarije za obiskovalce in zaposlene ter strojnico za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Ob poletni pripeki je potrebna klimatska naprava.

»Zelo pomembna je zunanja kuhinja, kjer pripravljajo ribe. Domačini so nam pri tem sugerirali ustrezen profil kamina, da bo zadržal toploto in ne bi prehitro šla v dimnik. Še bolj pomembno pa je, da smo strojne inštalacije zakrili. Od dveh 'izrastkov' na strehi je eden namenjen dimniku živega ognja, drugi pa prezračevanju,« je pojasnil.

Zdaj je na ploščadi pred hišo, v manjši različici je bila že pred pastirsko kočo, nameščena še pergola, ki omogoča bivanje na prostem čez dan, tu se zberejo udeleženci na izobraževanjih in degustacijah, hkrati pa pergola dodatno zasenči tudi notranji prostor.

Hiša Olja, Gdinj, Hvar (Hrvaška)

Ime projekta: Hiša Olja

Leto načrtovanja: 2020
Leto izvedbe: 2022

Investitor: zasebni

Velikost objekta: 133 m²
Avtor projekta:
Adrijan Cingerle (Kreadom)
Sodelavci:
Eva Sušnik, Nina Trušnovec, Alan Ferizović, Matic Hlede
Glavni izvajalec:
Tauris inženjering

Notranja oprema:
Mizarstvo Igor Birsa
Razsvetljava: ZA DIZAJN