Slovar

V tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjamo besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo slovar.
Fotografija: FOTO: Delo
Odpri galerijo
FOTO: Delo

Dan slovarjev, ki ga praznujemo 16. oktobra, je rojstni dan slovaropisca Noaha Webstra, ki je v Prešernovih časih sestavil slovar ameriške angleščine. Slovarje kot popise besed, besednih zvez po različnih merilih, najpogosteje po abecedi, a tudi po tematskih področjih, poznamo že več kot 4000 let.



Prvi iz Mezopotamije so bili namenjeni sporazumevanju v različnih jezikih, šele v antiki pa so se pojavili slovarji, namenjeni pojasnjevanju manj znanih in nenavadnih besed. Prvi slovar, v katerega je vključena tudi slovenščina, je slovar protestantskega učenjaka Hieronima Megiserja z naslovom »Dictionarium quattuor linguarum« (1592), prvi natisnjeni slovar s slovenskim deležem besedja pa je bil Pohlinov slovensko-nemško-latinski slovar (1781).

Čeprav so v središču jezikovne skupnosti predvsem slovarji knjižnega jezika, ki osvetljujejo besedje z vidika zapisa, izgovora, pomena, izvora, frazeologije, terminologije ter za knjižni jezik značilne ali razlikovalne rabe, poznamo tudi čedalje več specializiranih slovarjev – slovarje narečnih govorov, pregovorov, filmskih citatov, pravljičnih imen, slovarje za otroke in slikovne slovarje.

V elektronski dobi je slovar postal še skrbneje organizirana zbirka podatkov, ki ne omogoča le iskanja po iztočnicah, temveč lahko denimo na portalu Fran izvemo tudi, kolikokrat so v tam objavljenih slovarjih uporabili besedo kuharica, piščanec ali kotalkanje še na drugih mestih. Odkar imamo na Inštitutu za slovenski jezik ta slovarski portal, ki združuje različne slovarje in zbirke, poznamo tudi rastoče slovarje, ki jih letno dopolnjujemo z novimi sestavki; med njimi tudi sprotni slovar, v katerem so evidentirane jezikovne novosti, za katere še ne vemo, ali bodo v jeziku ostale ali so le priložnostnice časa, v katerem živimo.In kakšna bo slovarska prihodnost?

Želimo si, da bi nam integracija slovarjev v orodja, ki jih dnevno uporabljamo, zagotovila, da bomo svoje domače naprave ali avtomobile lahko nagovorili v slovenščini, da bodo strojni prevodi tudi v male in eksotične jezike vedno boljši in da nam pri pisanju ne bodo pomagali le črkovalniki, temveč nam bo urejevalnik besedila ponudil pester nabor sopomenk in še kako pojasnilo ob njih. Ko bo naša jezikovna skupnost oskrbljena z rezultati civilizacijskega razvoja, ki so drugim že dosegljivi, bomo o jeziku razmišljali bolj sproščeno in bo tudi slovar spet predvsem pripomoček, ki drami um in nas ogreva za ustvarjalne inovacije v lastnem jeziku.

---
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Helena Dobrovoljc.

Komentarji: