Slovenski invalid premika svetovne potapljaške meje

Nino Batagelj je v šestih dneh opravil kilometer poti v globino in nazaj.
Fotografija: Nino Batagelj, tetraplegik, se je potapljal v najglobljem bazenu na svetu – Y40, kjer ima voda 34 stopinj Celzija. FOTO: Aleš Kovač
Odpri galerijo
Nino Batagelj, tetraplegik, se je potapljal v najglobljem bazenu na svetu – Y40, kjer ima voda 34 stopinj Celzija. FOTO: Aleš Kovač

Tetraplegik Nino Batagelj je v Padovi kot prvi invalidni potapljač na svetu v dvanajstih potopih globlje od 40 metrov opravil skupno kilometer poti pod vodo. Cilj podviga je bilo predvsem zbiranje podatkov za znanstveno študijo o vplivih okolja s povišano temperaturo na potapljače z motnjo termoregulacije.

Batagelju se je življenje spremenilo pred trinajstimi leti pri skoku na glavo v reko Kolpo, ko si je poškodoval vratni del hrbtenice. Pred štirimi leti se je začel potapljati, je pojasnil: »Voda je edini medij, kjer ne potrebujem vozička. Imam občutek lebdenja, vsaka akcija pa ima svojo reakcijo.« Pred nesrečo se ni potapljal, zdaj to svetuje vsem: »V vodi se začne naše življenje. Po poškodbi ti voda lahko le koristi. Lahko delaš gibe, ki jih na suhem ne moreš.« Pri potopu je Batagelja spremljal inštruktor Branko Ravnak, ki v Plavalnem klubu Slovenske Konjice in s kolegi v Mednarodni zvezi IAHD Adriatic že dvajset let premika meje pri potapljanju invalidov. Ravnak pravi, da je Batagelj vse opravil sam, pod vodo se ga ni nihče niti dotaknil: »Gibanje pod vodo je edino gibanje, ki ga invalidi zmorejo sami.«

image_alt
1. mednarodno tekmovanje v statični apneji za invalide

Batagelj in Ravnak sta pogoltnila kapsulo, da je lahko ekipa med vsakim potopom, pred njim in po njem opravila ultrazvok srca, izmerila telesno temperaturo jedra, porabo zraka in pulz v celotnem času potopa. Podatki so bili ključni cilj tega podviga, je pojasnil Ravnak: »Z analizo bodo sodelujoči znanstveniki povedali, kakšne so omejitve oseb po poškodbi vratnega dela hrbtenjače, za katerega je značilna zelo motena termoregulacija. Analize bodo koristne za invalide po vsem svetu.«

Podatke bodo obdelali na Inštitutu za fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete s prof. dr. Žarkom Finderletom, s katerim po Ravnakovih besedah o vplivih okolja na invalidne potapljače sodelujejo že več kot deset let, terenski del pa vodi zdravnica Urška Gajšek. Projekt je podprla tudi Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite s predsednikom Damijanom Lazarjem.

image_alt
»Šport mi je rešil življenje«

Kljub uspehom slovenskih invalidov potapljačev denarja skoraj nimajo, še vedno je tudi velik odpor tako domače kot tuje strokovne javnosti. A Ravnak vztraja: »Bistvo našega dela je, da svet spozna, da se lahko osebe z visoko poškodbo hrbtenjače, ki morda same ne morejo prijeti niti kozarca, potapljajo skorajda v vseh okoljih.« Batagelj ima po potopu v toplem, globokem italijanskem bazenu tako že nov cilj: »Če smo že naredili ta poskus, kako se telo prilagaja na tropsko podnebje, je naslednja stopnja potapljanje v tropskih vodah med morskimi psi, želvami, koralami.«

Preberite še:

Komentarji: