Slovo od za mnoge edine kraljice
Danska kraljica Margareta II. je tako kot njena daljna sestrična, pokojna britanska kraljica Elizabeta II. – sorodstvena vez je bila njuna praprababica, kraljica Viktorija –, vselej zavračala, da bi abdicirala. Še v predlanskem zlatem jubilejnem letu je ugotavljala, da tako ni praznine, ko pride človek v njena leta. »Zelo dobro vem, kaj bom počela jutri, naslednji dan in naslednje leto,« je dejala. Med tradicionalnim televizijskim silvestrskim nagovorom pa je z napovedjo o abdiciranju, ki se obeta čez deset dni, šokirala mnoge sodržavljane.
Čeprav je pred slabim letom uspešno prestala operacijo hrbta, jo je ta spodbudila k razmišljanju o prihodnosti in tako se je pri 83 letih odločila, da je čas, da prestol prepusti 55-letnemu prvorojencu Frederiku in njegovi ženi Mary. Za kralja Danske ter Grenlandije in Ferskih otokov Friderika X. ga bodo razglasili na izredni seji vlade 14. januarja, potem ko bo njegova mati uradno abdicirala, nato pa ga bo premierka Mette Frederiksen zgolj predstavila kot novega monarha. Krono so na Danskem nazadnje uporabili pri ustoličenju Kristijana VIII. leta 1840, poslej pa so jo položili le na krsto ob smrti vladarjev.
Frederik slovi kot okoljevarstvenik, v mladosti je veljal za razvajenega princa zabave, ki je zameril staršem, da so ga zapostavljali zaradi kraljevih obveznosti, in je uteho iskal tudi v hitrih avtomobilih, a naposled je leta 1995 diplomiral na univerzi v Aarhusu, postal je prvi danski kraljevič z univerzitetno izobrazbo, izobraževal se je na Harvardu ter usposabljal v danski vojski ter med drugim leta 2000 sodeloval v štirimesečni, 3500 kilometrov dolgi odpravi po Grenlandiji.
To je bilo tudi leto, ko je med olimpijskimi igrami v Sydneyju v baru spoznal bodočo ženo Mary Donaldson, svetovalko v oglaševanju, ki je odraščala na Tasmaniji, in se štiri leta zatem poročil z njo. Rodili so se jima štirje otroci. Mary je Dance navdušila s hitrim učenjem njihovega jezika, zaradi modnega oblačenja in dolgih temnih las pa jo pogosto primerjajo z valižansko princeso Kate ter prav tako kot ona polni strani rumenega tiska. Po priljubljenosti članov kraljeve družine se uvršča za kraljico in svojim možem.
Abdiciral že marsikdo pred njo
Britansko javnost je decembra 1936 osupnilo, ko je kralj Edvard VIII., na prestolu manj kot leto dni, objavil, da bo abdiciral, da bi se poročil z ameriško ločenko Wallis Simpson. To je povzročilo veliko ustavno krizo, saj je anglikanska cerkev, katere vodja je bil, temu ostro nasprotovala.
Čeprav je bil španski kralj Juan Carlos I., ki je na prestol prišel leta 1975 po smrti diktatorja Francisca Franca, spoštovan zaradi svoje vloge pri demokratizaciji Španije, pa so razkritja o njegovem razkošnem življenjskem slogu in zunajzakonskih zvezah zasenčila zadnja leta njegove vladavine. Abdiciral je junija 2014 in se pozneje preselil v Združene arabske emirate.
Konec aprila 2019 se je tedaj 85-letni priljubljeni japonski cesar Akihito po skoraj treh desetletjih odpovedal prestolu, kar je bila prva cesarska upokojitev na Japonskem po več kot dveh stoletjih. Kamboški kralj Norodom Sihanuk, ki je državo držal pokonci šest turbulentnih desetletij, pa je abdiciral celo dvakrat. Na prestol ga je leta 1941 imenoval kolaboracionistični vichyjevski režim kolonialne Francije, vendar je po osamosvojitvi leta 1955 odstopil v korist svojega očeta. Znan kot samozavestni »poredni fant« se je šestkrat poročil, bil tudi predsednik in premier, oktobra 2004 pa je po zdravljenju raka znova abdiciral.
Še vedno najbolj priljubljena
Čeprav imajo Belgija, Nizozemska, Španija in Švedska kronske princese, je Margareta II. po smrti Elizabete II. septembra 2022 postala evropska monarhinja z najdaljšim stažem in edina vladajoča kraljica, ob predaji pa bo dopolnila 52 let vladanja. Kot najstarejša od treh sester ga je prevzela pri 31 letih kot mlada mamica triletnega Frederika in dveletnega Joachima 14. januarja 1972, ko je umrl njen oče, kralj Friderik IX. Da je sploh lahko postala kraljica, je bil zaslužen njen oče, ki je že leta 1953 spremenil akt o nasledstvu. Tako je po kraljici Margareti I. postala prva danska kraljica v petsto letih.
Danska monarhija je ena najbolj priljubljenih na svetu, saj uživa 80-odstotno podporo prebivalcev, a ko jo je Margareta pred skoraj 52 leti prevzela, je bilo zanjo le 45 odstotkov Dancev. Posodobila jo je, med drugim je tudi sinovoma dopustila poroko z navadnima smrtnicama, in kot je zgodovinar Lars Hovebakke Sorensen povzel za AFP, ji je uspelo združiti narod v času velikih sprememb: globalizacije in multikulturne države, gospodarskih kriz v sedemdesetih, osemdesetih in med letoma 2008 in 2015 ter med pandemijo. Predlani pa je štirim otrokom mlajšega sina Joachima odvzela kraljeve nazive, po uradnem pojasnilu palače, da bi jim omogočila običajnejša življenja, s čimer je v družini dvignila nemalo prahu.
Margareta, ki se je je prijel vzdevek Daisy, je znana po sproščenosti in igrivosti, kot slikarka, kostumografka in scenografka je večkrat sodelovala s Kraljevim danskim baletom in Kraljevim danskim gledališčem. Študirala je na Cambridgeu in Sorboni, tekoče govori angleško, francosko, nemško in švedsko. Pod psevdonimom je prevajala ter ilustrirala več knjig, vključno z dansko izdajo Gospodarja prstanov iz leta 2002, njene slike so bile razstavljene v muzejih in galerijah doma in v tujini.
