Soseska, kjer bodo stanovalci postali Šiškarji
Eden najstarejših delov Ljubljane
Sosesko sicer oglašujejo kot pisano na kožo milenijcev, parov, ki cenijo skupni čas, sodobnih družin in aktivnih seniorjev. Stanovanjsko-poslovni kompleks sestavljata dva šestnajstnadstropna stolpa z več kot 70 stanovanji različnih velikosti. Nad poslovnim delom pa je umeščenih še deset dupleks hiš z ločenim vhodom. »To je eden najstarejših delov Ljubljane, ki ima neprekinjeno zgodovino poselitve in je pristna mešanica majhne in povezane, skoraj vaške skupnosti znotraj mesta. Menimo, da je to poseben čar, ki prevzame tako obiskovalca kot stanovalca,« pravi Petar Vidanovski iz arhitekturnega biroja Plan B in dodaja, da Šiška slej ko prej iz vsakega, ki se tam zadržuje dalj časa, naredi Šiškarja. Zato so se zavestno izogibali gradnji elitističnega stolpa, ki je odrezan od svoje okolice in zaprt v svoje meje. »Vsakdo bo lahko vstopil v parter objekta in uporabil ponudbo, ki bo tam na voljo.«
Javni parter z notranjimi ulicami
ℹ Soseska Bellevue Living
Spodnja Šiška, Ljubljana
Število stanovanj: 78, večina je štirisobnih
Poslovni prostori: cca 4500 m2
Investitor: Bellevue Living, d. o. o.
Projektant: biroja Genius Loci in Plan B
Termin izgradnje: pridobitev uporabnega dovoljenja predvidoma v oktobru 2022
Investicija: cca 40 milijonov evrov
Cena: prosta stanovanja od 450.000 € naprej
Zasnova kompleksa sledi ideji javnega parterja z notranjimi ulicami, ki jih bo mogoče uporabiti kot bližnjico med Celovško cesto in zaledjem, kot nekakšen prostor srečevanja, druženja, ne nazadnje bo mogoče v njem tudi vedriti. »Kompleks tudi ohranja obstoječa historična objekta na Frankopanski ulici 5 in 9, ker sta zaščitena. Toda kar je med projektom bila ovira, je zdaj doprinos tako z vidika Šiške kot samega centra mesta.«
Umestitev objekta v prostor je delo arhitekta Andreja Černigoja iz biroja Genius Loci. Rešitev je bila pred leti izbrana na internem natečaju, kjer sta bila pripravljena dva predloga. Eden je preveril lokacijo z vidika karejske pozidave, a ker je v tem delu mesta cestna mreža gostejša, se takšna pozidava ne izrazi dovolj. Zato je bila na koncu izbrana rešitev s parterno pozidavo, v kateri je parter javen in prehoden ter stalno odprt. »Na ta način se tako imenovani izgubljeni javni prostor vrne meščanom. Zato je pritličje v največji meri namenjeno javnemu programu. Na parterni podstavek sta postavljena stanovanjska stolpa, in sicer tako, da so stanovanja obrnjena stran od prometne ceste, hkrati pa stolpa ne zapirata pogledov. Takšna zasnova ohranja karakter mestne vpadnice, ki jo definira nižja pozidava ob sami cesti,« dodajajo v biroju Plan B. Toda v čem bo ta soseska drugačna od novih ali starih naselij? Kot pravi Vidanovski, je bistvo v tem, da bo zagotovila tako stanovalcem kot meščanom okolje, v katerem bodo lahko zaživeli pravo mestno življenje. »Verjamemo namreč, da ima življenje v mestu nedvomne prednosti in hkrati tudi pomanjkljivosti. Ravno zmanjševanju zadnjih je bilo namenjene veliko pozornosti med oblikovanjem projekta kot tudi med samo izvedbo.«
Kot v Sreči na vrvici
Javni program v pritličju bo izbran tako, da bo dopolnjeval ponudbo, ki trenutno manjka. V pritličju bo na primer velika trgovina, ki bo poskrbela za osnovno preskrbo z dobrinami, predvideni sta tudi lekarna in drogerija, prav tako bodo v pritličju še frizerski salon, čistilnica, kavarna in restavracija z vrtom. Vsako stanovanje, tudi najmanjše, ima prostorno teraso, ki ne bo le zasilen ozek pas odprtega prostora. Znotraj stanovanj so ločeni spalni in bivalni prostori, proporci teh pa omogočajo prilagodljivost spremembam v življenju uporabnikov. Oblika stolpov je taka, da se lahko znotraj etaže oblikujejo manjše skupnosti, v posameznem nadstropju bosta praviloma samo dve stanovanji. Arhitekti so parkirišča umestili v klet, predvideli so prostorne kolesarnice, v garažah pa tudi električne polnilnice za vozila. Nekaj posebnega bo tudi dvignjen parter objekta oziroma streha, ki bo v celoti ozelenjena in namenjena igri otrok, 1200 kvadratnih metrov velika zelena površina z grmovnicami in manjšimi drevesi naj bi omogočala tudi optimalno bivalno klimo. Hkrati pa je to tudi površina, ki bo omogočila druženje med samimi stanovalci. Pri tem arhitekti izpostavljajo idejo, ki se je izkazala za pravilno že v primeru Trnovskih blokov, pomembno vlogo pa je odigrala tudi v filmu Sreča na vrvici. Objekt je tudi sicer zasnovan kot energetsko varčen. Stanovanja bodo opremljena z naprednimi sistemi za zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja, od prezračevanja do učinkovitega ogrevanja in hlajenja.
Furmanska gostilna
Stavba, v kateri je več kot stoletje domovala znana gostilna Keršič, je že nekaj časa porušena in je tako odšla v zgodovino. Sprva se je imenovala Pri Kvasu (in je imela naslov Franca Jožefa 64), nato Pri Oraš, od leta 1899 pa Pri Keršiču. Bila je morda celo najbolj znana furmanska gostilna v Ljubljani, kjer so se ustavljali prevozniki, poštne kočije, kmetje, ki so vozili pridelke na ljubljanski trg. Dolgo je slovela tudi kot gostilna višjega nivoja.
