Ura, ki jo ustavljajo in prižigajo potresi
Ura v templju se je pokvarila v potresu marca 2011, deset let kasneje se je zbudila.
Odpri galerijo
Ura se je ustavila v katastrofalnem potresu marca 2011. FOTO: Kazuhiro Nogi/AFP
Z Japonske prihaja nenavadna zgodba o sto let stari uri, ki je desetletje le dvakrat na dan kazala pravilen čas, zdaj pa znova neprestano tiktaka. Ura je bila dolga leta opomnik, kako uničujoča je lahko mati narava, pišejo tuji mediji.
Ura, ki je postavljena v budističnem templju, se je ustavila leta 2011, ko je Japonsko prizadel katastrofalen potres in cunami. Uro je takrat zalila voda, saj je cunami povsem poplavil tempelj Fumonji v bližini kraja Jamamoto v prefekturi Mijagi severno od Fukušime. Tempelj, od katerega so po vdoru vode ostali le stebri in streha, je po potresu služil kot prostovoljska baza. V potresu in cunamiju je 11. marca 2011 je umrlo več kot 18.000 ljudi. Uro je takrat glavni menih v templju Bunšun Sakano rešil iz ruševin. Kljub trudu je ni bilo več mogoče popraviti.
Sakano je za japonski časnik Mainiči Šimbun povedal, da ga je potres zlomil. Po tednu od tragedije je do njega prišla ženska, ki ga je zaprosila, naj opravi molitve za pokojnega moža, ki je umrl v potresu. Ker menih ni imel goriva, da bi se odpeljal do pokojnega, jo je zavrnil. Ženska mu je očitala, da se ne sme imenovati menih, če ne želi opravljati svojega poslanstva. To ga je, kot je poudaril za časnik Mianiči, streznilo in zavedal se je, da je tempelj le okras v okolici in da je glavno delo leži na menihih. Kmalu so v templju organizirali center za prostovoljce, nato je odprl še kavarno, v kateri so se srečevali svojci preminulih.
Deset let kasneje – 13. februarja letos, torej le nekaj tednov pred deseto obletnico katastrofe – je območje stresel nov, k sreči milejši potres z magnitudo šest po japonski potresni lestvici. Tla se pri tej magnitudi močno tresejo, večje omare padejo, na slabše grajenih objektih se zagotovo lahko pojavijo razpoke, proti potresom neodporne stavbe lahko padejo, navajajo v obrazložitvi japonske potresne lestvice.
Očitno je bilo tresenje ravno prav močno, da je zbudilo ostarelo uro, navajajo tuji mediji, ki povzemajo japonski časnik Mainiči Šimbun. Sakano je dan po potresu pregledoval tempelj za morebitno škodo in zaslišal, da 80 centimetrov široka ura tiktaka. Sakano je menil, da se bo slej kot prej znova ustavila, a tiktaka še danes, pišejo na spletnem portalu časnika Mainiči Šimbun.
V podjetju Seiko, v katerem so sestavili to uro, menijo, da je verjetno potres ravno prav stresel mehanizem ure in ga sprostil morebitnega prahu, ki bi lahko povzročil okvaro.
Sakano je dodal, da je vsekakor novica o delujoči uri navdihujoča in jih spodbuja k nadaljevanju dela. Po potresu je namreč tempelj postal točka srečanj, ki pa je zaradi ukrepov za zajezitev širjenje koronavirusa zdaj zaprta. Prav zato je menih menil, da bi morda končal s svojim prostovoljskim delom, a ura zdaj kaže drugačen tempo. »Morda me vzpodbuja, da se premikam naprej z novo odličnostjo. Je kot nek znak poguma,« je za japonski časnik dejal 58-letni Sakano, ki je uro kupil v trgovini s starinami.
Ura, ki je postavljena v budističnem templju, se je ustavila leta 2011, ko je Japonsko prizadel katastrofalen potres in cunami. Uro je takrat zalila voda, saj je cunami povsem poplavil tempelj Fumonji v bližini kraja Jamamoto v prefekturi Mijagi severno od Fukušime. Tempelj, od katerega so po vdoru vode ostali le stebri in streha, je po potresu služil kot prostovoljska baza. V potresu in cunamiju je 11. marca 2011 je umrlo več kot 18.000 ljudi. Uro je takrat glavni menih v templju Bunšun Sakano rešil iz ruševin. Kljub trudu je ni bilo več mogoče popraviti.
Sakano je za japonski časnik Mainiči Šimbun povedal, da ga je potres zlomil. Po tednu od tragedije je do njega prišla ženska, ki ga je zaprosila, naj opravi molitve za pokojnega moža, ki je umrl v potresu. Ker menih ni imel goriva, da bi se odpeljal do pokojnega, jo je zavrnil. Ženska mu je očitala, da se ne sme imenovati menih, če ne želi opravljati svojega poslanstva. To ga je, kot je poudaril za časnik Mianiči, streznilo in zavedal se je, da je tempelj le okras v okolici in da je glavno delo leži na menihih. Kmalu so v templju organizirali center za prostovoljce, nato je odprl še kavarno, v kateri so se srečevali svojci preminulih.
Deset let kasneje – 13. februarja letos, torej le nekaj tednov pred deseto obletnico katastrofe – je območje stresel nov, k sreči milejši potres z magnitudo šest po japonski potresni lestvici. Tla se pri tej magnitudi močno tresejo, večje omare padejo, na slabše grajenih objektih se zagotovo lahko pojavijo razpoke, proti potresom neodporne stavbe lahko padejo, navajajo v obrazložitvi japonske potresne lestvice.
Očitno je bilo tresenje ravno prav močno, da je zbudilo ostarelo uro, navajajo tuji mediji, ki povzemajo japonski časnik Mainiči Šimbun. Sakano je dan po potresu pregledoval tempelj za morebitno škodo in zaslišal, da 80 centimetrov široka ura tiktaka. Sakano je menil, da se bo slej kot prej znova ustavila, a tiktaka še danes, pišejo na spletnem portalu časnika Mainiči Šimbun.
V podjetju Seiko, v katerem so sestavili to uro, menijo, da je verjetno potres ravno prav stresel mehanizem ure in ga sprostil morebitnega prahu, ki bi lahko povzročil okvaro.
Sakano je dodal, da je vsekakor novica o delujoči uri navdihujoča in jih spodbuja k nadaljevanju dela. Po potresu je namreč tempelj postal točka srečanj, ki pa je zaradi ukrepov za zajezitev širjenje koronavirusa zdaj zaprta. Prav zato je menih menil, da bi morda končal s svojim prostovoljskim delom, a ura zdaj kaže drugačen tempo. »Morda me vzpodbuja, da se premikam naprej z novo odličnostjo. Je kot nek znak poguma,« je za japonski časnik dejal 58-letni Sakano, ki je uro kupil v trgovini s starinami.
