Letos umrle številne znane osebnosti, med njimi Elizabeta II. in Boris Pahor

Med najodmevnejšimi je bilo slovo britanske kraljice Elizabete II., katere tudi pogreb je bil oklican za pogreb stoletja.
Fotografija: Foto Chris Jackson/ AFP
Odpri galerijo
Foto Chris Jackson/ AFP

V letu, ki se poslavlja, se je svet poslovil tudi od mnogih znanih osebnosti tako doma kot po svetu. Med najodmevnejšimi je bilo dokončno slovo britanske kraljice Elizabete II., katere tudi pogreb je bil oklican za pogreb stoletja, še zlasti v luči ukrajinske vojne pa ni bil spregledana niti smrt zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, prejemnika Nobelove nagrade za mir iz leta 1990, ki je zlasti na Zahodu veljal za velikega reformatorja in demokrata. Japonsko je pretresel atentat na nekdanjega premierja Šinza Abeja, za vedno se je poslovil tudi slovenski pisatelj Boris Pahor, ki se je zdel nesmrten. 

Boris Pahor, pisatelj in državljan Evrope

V 109. letu starosti je za vedno utihnil glas tržaškega Slovenca, tudi v širšem evropskem prostoru znanega pisatelja in svetovljana Borisa Pahorja, ki je tudi s svojimi literarnimi deli vse življenje opozarjal na nevarnosti totalitarizmov, ki jih je občutil na svoji koži. Čast mu je leta 2013 izkazal evropski parlament z nagrado državljan Evrope, namenjeno skupinam ali posameznikom, ki so si posebej prizadevali za vzajemno razumevanje in tesnejše povezovanje narodov Evropske unije. Pred dvanajstimi leti so ga bralci Dela izglasovali za osebnost leta.

Foto Matej Družnik

 
Foto Matej Družnik  

Mihail Gorbačov, zadnji sovjetski voditelj

Bolj kot (osmega in) zadnjega sovjetskega voditelja se ga svet spominja kot rušitelja berlinskega zidu, arhitekta združene Nemčije ter velikega reformatorja in demokrata. Z ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom sta začela pogajanja o omejevanju jedrske oborožitve in koncu hladne vojne. Leta 1990 je prejel Nobelovo nagrado za mir. Dve leti pred tem je obiskal tudi Ljubljano; na fotografiji z Milanom Kučanom, tedaj predsednikom Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.

Foto Joco Žnidaršič
Foto Joco Žnidaršič

Elizabeta II., kraljica Združenega kraljestva

Bila je priča stoletnega svetovnega dogajanja od druge svetovne vojne do hladne vojne, od thatcherizma do brexita, sodelovala je s 15 britanskimi premieri in le dva dni pred smrtjo potrdila še 16. premierko. Bila je najdlje vladajoča monarhinja na svetu, ki hkrati nikoli ni neposredno izražala, kaj si v resnici misli, pa tudi ena najprepoznavnejših britanskih znamk. Tudi njen pogreb so razglasili za pogreb stoletja. Od vladarice se je samo v londonski westminstrski katedrali poslovilo okoli 250.000 ljudi, pogreb pa naj bi si po televiziji ogledalo kar štiri milijarde ljudi.

Foto Chris Jackson/ AFP
Foto Chris Jackson/ AFP

Issey Miyake, modni oblikovalec uporabnega minimalizma

Foto Wikipedija
Foto Wikipedija
V zgodovino se je zapisal po uporabnih kosih, posodobitvi pliséja in po črnem puliju Steva Jobsa, najprepoznavnejši izdelek pa je (p)ostala dišava L'eau d'Issey. Želel si je postati plesalec ali športnik, a sta ga razdejanje rojstne Hirošime pri sedmih letih in mamina smrt tri leta po tem zaznamovala, želel si je početi le stvari, ki bi bile v veselje in bi prinašale lepoto.

Meat Loaf, glasbenik in igralec

Mnogi ga poznajo le po uspešnici I'd Do Anything for Love (But I Won't Do That), za katero je leta 1993 dobil nagrado grammy, toda Marvin Lee Aday je bil glasbenik in igralec s skoraj šestdesetletno kariero, med drugim je nastopil tudi v Waynovem svetu in v Klubu golih pesti. Z več kot sto milijoni prodanih plošč je eden najbolj prodajanih avtorjev vseh časov.

Foto Arnd Wiegmann/ Reuters
Foto Arnd Wiegmann/ Reuters

Olivia Newton-John, pevka, ki je zaslovela z Briljantino

Igralka in pevka Olivia Newton-John, ki je po treh desetletjih izgubila boj z rakom, je za mnoge za vselej ostala skodrana Sandy, ki se je z Dannyjem zapletla v poletno romanco v Briljantini. Kot glasbenica je leta 1974 na evrovizijski popevki zastopala barve Združenega kraljestva, čeprav je odraščala v Avstraliji. Po uspehu z Briljantino se je bolj kot s filmom ukvarjala z glasbo. Statistiki so jo uvrščali med komercialno najuspešnejše pevke druge polovice 20. stoletja.

Foto Wikipedija
Foto Wikipedija

Madeleine Albright, prva ameriška državna sekretarka

Ko je konec 90. let postala voditeljica State Departmenta v administraciji demokratskega predsednika Billa Clintona, je tako postala prva ženska na položaju državne sekretarke ZDA. Prebivalci nekdanje Jugoslavije se je spominjajo kot zagovornico vojaškega posega, ki so ga ameriški kritiki označili kar za »Albright's War«. Še ko je bila veleposlanica pri OZN, se je zavzela za to, da svet podpre sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Štirikrat je bila tudi v Sloveniji. Leta 1994 še kot veleposlanica v OZN in posebna odposlanka Clintona, nazadnje pa leta 2009 na seminarju o novem strateškem konceptu Nata na Brdu pri Kranju.

Foto Blaž Samec
Foto Blaž Samec

Radko Polič Rac, velikan slovenskega gledališča in filma

Le dve leti potem, ko ga je javnost lahko od blizu spoznala še v biografskem romanu Rac Petre Pogorevc, se je po 80 letih izteklo življenje velikana slovenskega gledališča in filma, enega najbolj cenjenih igralcev tudi v državah nekdanje Jugoslavije. Odlikovala ga je karizma, zaigral je v več kot sto gledaliških predstavah ter prav toliko filmih in radijskih igrah.

Foto Jože Suhadolnik
Foto Jože Suhadolnik

Šinzo Abe, japonski premier z najdaljšim stažem

Sedeminšestdesetletnega nekdanjega japonskega premiera Šinza Abeja je julija na predvolilnem shodu v mestu Nara ustrelil nekdanji pripadnik japonske mornarice, nekaj ur pozneje je umrl v bolnišnici. Abe, ki je odstopil avgusta 2020 zaradi zdravstvenih težav, je slovel kot japonski premier z najdaljšim stažem, znan je bil po aktivni gospodarski politiki in po tem, da je Japonska uspešno okrevala po potresu in cunamiju v Fukušimi, toda mnogi so mu zamerili nekritičnost do japonskih zločinov med drugo svetovno vojno, nepriljubljen pa je postal tudi v času pandemije.

Foto Issei Kato/ Reuters
Foto Issei Kato/ Reuters

Sidney Poitier, prvi temnopolti dobitnik oskarja za glavno vlogo

Foto Robert Galbraith/ Reuters
Foto Robert Galbraith/ Reuters
Zadnji živeči superzvezdnik zlatega obdobja Hollywooda, ki je nastopil v več kot 50 filmih, med drugim v Ugani, kdo pride na večerjo, V vročici noči in Koščku modrine, je leta 1964 za vlogo v filmu Lilije na polju kot prvi temnopolti igralec prejel oskarja za najboljšega igralca (2001. je prejel še častnega oskarja). Prva temnopolta prejemnica je že leta postala 1939 Hattie McDaniel, najboljša stranska igralka V vrtincu. Poitier je bil desetletje tudi veleposlanik Bahamov na Japonskem.

Jerry Lee Lewis, pionir rock'n'rolla

Utrjeval je pot rock'n'rollu in rockabillyju, zaradi igranja na klavir se ga je oprijel vzdevek The Killer (Morilec). Največkrat predvajana uspešnica je bila Great Balls of Fire iz leta 1957, ki so jo v dobrem tednu dni prodali v več kot milijon izvodih. Toda zaradi svojih ljubezenskih zvez in zakonov – nanizal jih je kar sedem, enega s komaj 13-letno sestrično –, je štel za kontroverzno osebnost. Doživel je bojkot medijev pa tudi koncertnih prizorišč, v svet glasbe se je vrnil kot country pevec. Posnel je več kot 40 albumov in prejel štiri nagrade grammy, med njimi tudi priznanje za življenjsko delo.

Foto Fred Prouser/ Reuters
Foto Fred Prouser/ Reuters

Preberite še:

Komentarji: