Vesna
V ePravopisu izvemo, da je Vesna žensko ime in tudi slovanska boginja pomladi. Statistični urad Republike Slovenije nam postreže s podatkom, da ima Slovenija trenutno 7619 prebivalk z imenom Vesna. Na lestvici najpogostejših imen zaseda 23. mesto med ženskami in 55. mesto med vsemi prebivalci. Največ Vesen se je rodilo med letoma 1971 in 1980, izvemo tudi, da jih največ živi v osrednjeslovenski regiji. Vprašanje, ali jim je pomlad bolj pri srcu kot drugi letni časi, pa žal ni predmet uradnih statistik. V SSKJ2 namreč piše, da pesniško navdahnjenim vesna pomeni tudi pomlad. Tiste bolj stvarne verjetno bolj zanima tretji pomen besede vesna, ki ima kvalifikator agronomija in označuje »zgodnji krompir domače sorte s svetlo rumenim mesom in belo kožo«.
Zanimivosti v zvezi z Vesnami (z veliko začetnico) in vesnami (z malo začetnico) pa še ni konec. V ePravopisu najdemo tudi podatek, da je Vesna stvarno ime, ki označuje »umetniško društvo slovenskih slikarjev«. Dodajmo še, da je bilo društvo ustanovljeno na Dunaju leta 1903, med njegovimi člani, ki so se imenovali vesnijani, pa so bili Maksim Gaspari, Hinko Smrekar in Ivan Vaupotič. Petdeset let kasneje, leta 1953, je Metka Gabrijelčič zablestela kot Vesna v istoimenski komediji režiserja Františka Čapa. Vesna je tudi ime nagrade za različne dosežke, ki jo podeljujejo na Festivalu slovenskega filma.
Včasih pa kakšna Vesna tudi odstopi s svoje funkcije. Pa se je meteorološka pomlad šele dobro začela.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Mojca Žagar Karer.
