Zamisel o Poti miru se širi po stari celini

Zgodovinske vojne vsebine so lahko dodana vrednost turističnim destinacijam, vendar popotnike z njimi seznanjajo na drugačen način. Posoška Pot miru, ki opozarja na človeško norijo za časa soške fronte, bi lahko bistveno presegla svoje poslanstvo, saj so partnerji devetih držav podpisali listino za vzpostavitev Evropske poti miru.

To so sklenili na nedavni konferenci v Bovcu v projektu Networld, kjer si zbrani želijo povečati prepoznavnost dogodkov iz prve svetovne vojne in njene dediščine v celotnem Podonavju. »Evropejci si nadvse želimo predvsem miru in Pot miru je izraz te velike želje. Povezovanje, sodelovanje in prijateljstvo med narodi so prava pot za preprečevanje spopadov. Evropska pot miru ne bo le spomin, temveč predvsem plemenita ideja o nujnosti mirnega sožitja med evropskimi narodi,« nagovarja predsednik uprave kobariške Fundacije Poti miru v Posočju Zdravko Likar.

Za uresničevanje cilja so listino Zgradimo Pot miru podpisali partnerji iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovenije in Slovaške. »Vsi, ki se ukvarjamo s tematiko prve svetovne vojne, ne sodelujemo dovolj, ponekod niti znotraj države. Mreženje je zato pomembno, saj je tema transnacionalna,« je povedala Maša Klavora iz fundacije. Partnerji bodo zdaj pripravili nominacijo, da s Potjo miru kandidirajo za Kulturno pot pri Svetu Evrope, in zbrali vodene pohode po dediščini prve svetovne vojne.

Na poti v Unesco

Vodja projekta Networld Vesna Kozar iz Posoškega razvojnega centra pravi, da je projekt prinesel več konkretnih rezultatov in aktivnosti v Sloveniji. Izdali so turistično zgibanko o Poti miru od Alp do Jadrana, za Kobarid so razvili mobilno aplikacijo, opravili so tudi vzdrževalna dela v muzejih na prostem na Ravelniku in Sabotinu ter na Kobariški zgodovinski poti. S sredstvi iz projekta so financirali izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo interaktivnega centra za obiskovalce Parka miru na Sabotinu.
Z dokončanjem poti od Alp do Jadrana bo ta postala prava daljinska pohodniška pot. »Vključili bomo še druge kraje zunaj območja soške fronte z dediščino prve svetovne vojne, dokončali bazo padlih vojakov z območja soške fronte, izvedli nekaj naložb v dediščino, muzeje in informacijske centre, pripravili razstave, organizirali dogodke. Načrtujemo tudi številna izobraževanja za različne ciljne skupine,« je povzela Maša Klavora.



Pot miru od Alp do Jadrana je Unesco sicer že leta 2016 vpisal na poskusni seznam svetovne dediščine. Delovna skupina za pripravo nominacije je določila, da bo kandidatura temeljila na spominski cerkvi Svetega Duha v Javorci, ruski kapeli pod Vršičem, avstro-ogrskem pokopališču v Logu pod Mangartom, avstro-ogrskem pokopališču Gorjansko, nemški kostnici pri Tolminu in italijanski kostnici nad Kobaridom.
 

Obisk je dober

Letošnji obisk lokacij soške fronte je malce pokvarilo muhasto spomladansko vreme, a še vedno velja, da je obisk dober. Morebiti je za spoznanje manj šolskih skupin, ugotavljajo v fundaciji: »Je pa več zanimanja – predvsem med tujci – za vse točke in večdnevne pohode po vsej Poti miru, saj obiskovalci kupujejo naše knjižne vodnike in zemljevide ter gredo nato sami na pot.«
Najbolj obiskane točke Poti miru so informacijski center v Kobaridu, Muzej na prostem Sabotin, ki ga obišče že več kot 60.000 ljudi na leto, Pomnik miru Cerje, cerkev Svetega Duha v Javorci, trdnjava Kluže in muzej na prostem na Kolovratu. »Za julij in avgust smo skupaj s partnerji po vsej trasi pripravili več različnih vodenih izletov na točno določen dan in uro, saj se je to v zadnjih dveh letih izkazalo za dobro in pravo ponudbo.«



Zgodovinski turizem je za našo dolino nesporno pomembna kategorija, so prepričani v Turističnem zavodu Dolina Soče. »Zgodovina in dediščina nas umeščata v čas in prostor in sta ključni sestavni del naše identitete. Seveda pa zanimivosti in pomembnosti zgodovinskega dogajanja ali vsebine obiskovalci lahko zelo drugače percipirajo kakor mi, zato je v globaliziranem svetu, prepolnem izjemnih zgodovinskih krajev in spomenikov, razvoj zgodovinskega turizma zahtevna naloga,« pravi direktor zavoda Janko Humar.



Zamisel o Poti miru, kot jo razvija fundacija, ima najboljše možnosti, da se del te zgodbe oblikuje tudi kot turistični proizvod, pravi: »Soška fronta je ena redkih velikih zgodb, ki nas prepričljivo uvršča na zemljevid svetovne zgodovine: ostaline, ki jih v naši dolini srečujemo na vsakem koraku, so veliko bolj konkretne in otipljive tudi kot v bolj znani Flandriji. Skoraj vse so v izjemno lepem naravnem okolju. Imamo pa še cerkev v Javorci, ki temu hudemu vojnemu dogajanju dodaja veliko širše, bolj univerzalne in presežne vsebine.« Hkrati priznava, da je tematika tudi zaradi časovne bližine občutljiva in da o njej ni mogoče komunicirati enako sproščeno kot o večjem delu turistične ponudbe.