Zastáva

Ob 31-letnici slovenske zastave na kratko obravnavamo različne pomene besede zastava v slovanskih jezikih.

Beseda zastava po SSKJ2 označuje »kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake države, naroda, organizacije«. Zastava je prepoznavni simbol določene skupnosti, je tisto, kar skupnost predstavlja in jo razlikuje od drugih skupnosti. Sprva so bile zastave predvsem razločevalni simbol vojaških enot, potem so poleg vojsk označevale tudi ozemlja vladarjev in plemičev. V novejši zgodovini predstavljajo države, narode, organizacije in različne skupnosti.

Nacionalni simbol se ne menja v ihti

V starejši slovenščini, slovenskih narečjih in v drugih slovanskih jezikih opazimo, da imajo enakoizraznice besede zastava različne pomene. Zastava označuje državni simbol v južnoslovanskih jezikih, iz katerih si je madžarščina izposodila »zászló« v pomenu »zastava«. V drugih slovanskih jezikih, kot so makedonščina, bolgarščina, ruščina in ukrajinščina, ima beseda bolj specializiran pomen, saj pomeni »obmejno stražo, stražarsko mesto ali vstop v mesto«, kar spet nakazuje pomen razmejevanja in razlikovanja različnih skupnosti. Češka beseda »zástava« in poljska »zastawa« se uporabljata v pomenu »ovira, ki preprečuje premikanje«. V starejši slovenščini »zastava« in češčini »zástava« označuje tisto, kar je zastavljeno, oziroma zastavek.

Slovenska zastava,Ljubljana Slovenija 06.11.2017 [Slovenija,zastava] Foto Roman Šipić/delo

Vsa ta pestrost pomenov besede zastava v slovanskih jezikih izhaja že iz njene etimologije. Kot je predstavljeno v etimoloških slovarjih (F. Bezlaj, M. Snoj), je samostalnik izpeljan iz glagola *zastaviti, »postaviti«, torej je zastava »nekaj, kar je postavljeno«: lahko je postavljeno za nekom in ga ovira. V prenesenih pomenih je zastavljeno za nekoga (zastavek) oziroma je postavljeno zanj kot simbol (zastava), ki ga predstavlja.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: doc. dr. Mladen Uhlik.