Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Gostujoče pero

Dva stolčka in pravnomočna sodba

Poslanec DZ RS, ki naj bi bil kot član najvišjega zakonodajnega telesa v državi zgled vsem državljanom, ni upošteval pravnomočne sodbe sodne veje oblasti.
Sedenje na dveh stolčkih (in prejemanje davkoplačevalskega denarja iz več virov) ni interes madžarske narodne skupnosti in državljanov in davkoplačevalcev Slovenije. FOTO: Jure Eržen/Delo
Sedenje na dveh stolčkih (in prejemanje davkoplačevalskega denarja iz več virov) ni interes madžarske narodne skupnosti in državljanov in davkoplačevalcev Slovenije. FOTO: Jure Eržen/Delo
Attila Kovács
21. 5. 2024 | 05:00
21. 5. 2024 | 11:37
8:42

Z začudenjem sem prebral članka z naslovoma Predvidoma s podporo Gibanja Svoboda v odpravo nezdružljivosti (Delo, 7. maj 2024) in KPK: Sedenje na dveh stolčkih praviloma ni v javnem interesu (Delo, 9. maj 2024) o tem, da bi v kratkem v parlamentarno proceduro poslali predlog sprememb Zakona o poslancih, ki bo narodnostnima poslancema omogočil dodatno opravljanje funkcij v madžarski oz. italijanski samoupravni narodni skupnosti. Presenečenje je še tem večje, ker v madžarskih manjšinskih medijih (časopis Népújság ter radio in televizija v okviru RTV Slovenija) po mojem najboljšem vedenju o tem niso poročali, prav tako pa o tem na svojih sejah ni razpravljala madžarska krovna samoupravna skupnost, čeprav bi omenjena sprememba zakona (lahko) vplivala na njeno delovanje. Poleg tega tudi sam poslanec madžarske narodnosti v Državnem zboru Republike Slovenije (DZ RS) Ferenc Horváth o tem ni poročal v svoji redni kolumni v narodnostnem tedniku Népújság.

Attila Kovács FOTO: Osebni arhiv
Attila Kovács FOTO: Osebni arhiv
Ta veliki molk znotraj madžarske narodnostne skupnosti, predvsem pa poslanca Ferenca Horvátha, o tem, da bi s pomočjo spremembe Zakona o poslancih pri stranskih vratih politiku omogočili ponoven naskok na politične funkcije znotraj madžarske narodnostne samouprave, ni naključen.

Za lažje razumevanje zadeve si najprej poglejmo ustroj narodnostnih samouprav. Volivci madžarske narodne skupnosti (in italijanske na Obali) na lokalnih volitvah izvolijo svoje predstavnike v občinske samouprave (v Prekmurju je pet narodnostnih občinskih samouprav – Lendava, Dobrovnik, Moravske Toplice, Šalovci in Hodoš). Izvoljeni člani (svetniki) narodnostnih samouprav imenujejo določeno število članov v krovno politično organizacijo PMSNS. V krovno ali osrednjo PMSNS imenovani člani nato na ustanovni seji imenujejo predsednika. In prav osrednja politična organizacija je tista, ki ima daleč največjo politično moč v narodnostni skupnosti, saj se sem med drugim stekajo milijoni evrov tako iz Ljubljane kot iz Budimpešte.      

V nadaljevanju želim opozoriti, da se je poslanec DZ RS Ferenc Horváth že dvakrat znašel v situaciji nezdružljivosti funkcij. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je namreč izdala dve mnenji o nezdružljivosti poslanske funkcije Ferenca Horvátha s funkcijami, ki jih je poleg poslanske zasedal. KPK je odločila, da poslanska funkcija predstavnika madžarske narodne skupnosti v DZ RS ni združljiva s članstvom v Madžarski samoupravni narodni skupnosti Občine Lendava (MSNSOL) in prav tako ni združljiva s funkcijo predsednika krovne organizacije Madžarov v Sloveniji (PMSNS). Politik Ferenc Horváth se je sicer na obe odločitvi KPK pritožil in v obeh primerih sta bili izdani pravnomočni sodbi.

image_alt
Nejevolja zaradi izmikanja Ferenca Horvátha

V zvezi z nezdružljivostjo funkcije poslanca s funkcijo člana (svetnika) v občinski narodnostni samoupravni skupnosti Občine Lendava je sodišče pritrdilo politiku Ferencu Horváthu, da je njegova funkcija poslanca združljiva s članstvom v MSNSOL. Po pravnomočnosti sodbe je imel Ferenc Horváth tiskovno konferenco, na kateri je med drugim povedal, da pričakuje odstop predsednika KPK.

Vendar pa je tu še pravnomočna sodba drugostopenjskega sodišča v Mariboru o tem, da politik Ferenc Horváth ne sme hkrati opravljati funkcije poslanca DZ RS in funkcije predsednika krovne politične organizacije Madžarov v Sloveniji (PMSNS). O tej pravnomočni sodbi Ferenc Horváth ni imel nobene tiskovne konference, imamo pa izjavo predsednika KPK za časopis Delo z dne 19. marca 2022: »Če bi stvari tekle tako, kot se v pravni državi pričakuje, bi se moral poslanec odreči eni od teh dveh funkcij. Navsezadnje bi moral svoje postopke izpeljati tudi državni zbor kot njegov delodajalec.«

Torej, če povzamemo sodbi v zvezi z nezdružljivostjo funkcij politika Ferenca Horvátha: poslanca narodnosti sta lahko člana občinskih narodnostnih svetov, torej analogno ostalim strankarskim poslancem v parlamentu, ki poleg poslanske funkcije lahko zasedajo mesto svetnika (člana) v občinskih svetih. Ne moreta pa poslanca narodnosti zasedati vodilne funkcije (predsednik, podpredsednik) v narodnostnih svetih. Skratka, spet analogno strankarskim parlamentarnim poslancem, ki ne morejo sedeti v parlamentu in hkrati opravljati županske ali podžupanske funkcije. Pri tem naj kot zanimivost omenim še, da je prav Ferenc Horváth kot predsednik osrednje politične organizacije PMSNS v dopisovanju z državnimi organi navedel, da je osrednja ali krovna politična organizacija Madžarov še najbolj primerljiva z občinami.      

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je namreč izdala dve mnenji o nezdružljivosti poslanske funkcije Ferenca Horvátha s funkcijami, ki jih je poleg poslanske zasedal. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je namreč izdala dve mnenji o nezdružljivosti poslanske funkcije Ferenca Horvátha s funkcijami, ki jih je poleg poslanske zasedal. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Kljub pravnomočni sodbi pa se politik Ferenc Horváth ni odrekel nobeni funkciji, še več, za obe funkciji (poslansko in predsedniško) je še naprej prejemal plačilo. Za funkcijo predsednika krovne PMSNS je iz davkoplačevalskega denarja mesečno prejemal 1.458 evrov bruto. Naj še enkrat ponovim: poslanec DZ RS, ki naj bi bil kot član najvišjega zakonodajnega telesa v državi zgled vsem državljanom Republike Slovenije, ni upošteval pravnomočne sodbe sodne veje oblasti, povrhu tega pa je še naprej prejemal davkoplačevalski denar za obe funkciji, ki sta nezdružljivi.

O tem, kako delovanje pravne države dojema politik Ferenc Horváth, pa več kot nazorno pokažeta njegovo zavajanje v kolumni, ki jo piše za narodnostni tednik Népújság, in njegova izjava za isti časopis v drugi polovici leta 2022, torej pred lokalnimi volitvami in po pravnomočnosti sodbe o nezdružljivosti funkciji poslanca in predsednika PMSNS. Za časopis madžarske narodne skupnosti je Horváth namreč povedal, da bo ponovno kandidiral za člana madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava in se potegoval tudi za funkcijo predsednika PMSNS. Za dosego svojega cilja pa je v svoji kolumni v časopisu (po že sprejeti pravnomočni sodbi) zapisal neresnično in zavajajočo trditev, da v zadevi nezdružljivosti poslanske in predsedniške funkcije PMSNS še ni pravnomočne sodbe.

Zaradi zgoraj navedenega je treba še posebej izpostaviti, da so poslancu Ferencu Horváthu nadaljnje rušenje pravne države preprečili sami pripadniki madžarske narodne skupnosti, na novo izvoljeni člani Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava. Ti so namreč na ustanovni seji decembra 2022 preprečili mahinacije politika Ferenca Horvátha in ga v duhu pravnomočne sodbe višjega sodišča niso izvolili v krovno ali osrednjo politično organizacijo Madžarov v Sloveniji in mu niso dodelili nobene vodilne funkcije v občinski narodnostni samoupravi.

Prav zaradi vsega navedenega bo več kot zanimivo videti, ali bodo poslanci DZ RS popustili zahtevam poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvátha, ki je za poslanca kandidiral s sloganom »Iskreno in pošteno, ker je tudi tako možno in le tako je zares vredno!« in ki je pripravljen za doseganje svojih osebnih (političnih) ciljev (in ne ciljev skupnosti, kot to na veliko razlaga) tudi rušiti pravno državo, ki mu s svojo pozitivno narodnostno politiko omogoča polnopravno sodelovanje v parlamentarnem delu. Ali pa bodo vendarle upoštevali javni interes in sledili mnenju KPK, da sedenje na dveh stolčkih (in prejemanje davkoplačevalskega denarja iz več virov) ni interes madžarske narodne skupnosti in državljanov in davkoplačevalcev Slovenije. To se je poleg pravnomočne sodbe sodišča več kot očitno manifestiralo tudi na ustanovni seji madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava dne 20. decembra 2022, ko so, ponovimo še tretjič, prav pripadniki madžarske narodne skupnosti, izvoljeni člani narodnostnega sveta, preprečili Ferencu Horváthu, da bi še naprej pred očmi slovenske javnosti rušil pravni red Republike Slovenije.

***

Attila Kovács, državljan Republike Slovenije, član madžarske narodne skupnosti v RS in davčni rezident RS.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva. 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine