EU na razpotju: iskanje zaupanja

EU se mora zganiti kot globalni igralec, preden državljani izgubijo zaupanje v to možnost.
Fotografija: Razočaranje nad institucijami Evropske unije se je začelo na periferiji. FOTO: Yves Herman/Reuters
Odpri galerijo
Razočaranje nad institucijami Evropske unije se je začelo na periferiji. FOTO: Yves Herman/Reuters

Razočaranje nad institucijami Evropske unije se je začelo na periferiji in se je razširilo med pandemijo koronavirusa. Evropski svet za zunanje odnose (ECFR) je ta teden objavil novo anketo, ki je razkrila, da je večina Evropejcev izgubila zaupanje v EU in njeno zmožnost spopadanja z velikimi krizami. V Nemčiji, najmočnejši članici EU, je ta slika zelo očitna: število Nemcev, ki menijo, da se je z zdravstveno krizo pokazalo, da je šla integracija predaleč, se je povečalo za deset odstotkov. Posledično se stopnjuje pritisk na predsednico evropske komisija Ursulo von der Leyen, predsednika evropskega svet Charlesa Michela in druge voditelje, naj državljanom pokažejo vrednost evropskega projekta – in pokažejo, kako bo po koncu pandemije videti EU in za kaj se bo ta zavzemala.

Susi Dennison FOTO: Osebni arhiv
Susi Dennison FOTO: Osebni arhiv
Ponovna uvedba cenjenih svoboščin, kot so možnost svobodnega gibanja, dela in potovanj, bo zagotovilo takojšnjo pot institucijam EU in državam članicam za ponovno obnovitev zaupanja v evropski projekt. Vzpostavitev globalne vloge EU po krizi, ki jo je povzročil covid-19, bo ponudila drugo. Evropejci se danes v svetu počutijo osamljene in skrbi jih stiskanje in premoč drugih mednarodnih sil. V takšnih razmerah je kar majhen čudež, da še vedno podpirajo suverenost Evrope.

Percepcija ZDA se je od prihoda Joeja Bidna v Belo hišo nekoliko izboljšala, vendar med Evropejci prevladuje mnenje, da je ameriški politični sistem še vedno zlomljen po burnem predsedovanju Donalda Trumpa. Zanimivo je, da le eden od petih Evropejcev meni, da so ZDA »zaveznik«, ki deli evropske »vrednote in interese«. To zapleta stvari in pomeni, da bo na srečanju G7 in vrhu EU-ZD ta mesec treba doseči občutljivo ravnotežje o na pravilih postavljenem redu po pandemiji. Evropejci ne bodo več trpeli hoje EU po poti strička Sama.

image_alt
Čezatlantsko zavezništvo v zatonu


Vendar pa ZDA pri tem padcu s piedestala niso osamljene. Tudi Združeno kraljestvo je v očeh večine Evropejcev videti bolj »nujni partner« kot »zaveznik«. Ta pogled se širi tudi na druge globalne igralce, vključno z Rusijo in Kitajsko, ter namiguje, da evropska javnost vidi potrebo po bolj pragmatičnem pristopu k mednarodnim odnosom.

Njihova ambicija je, da Evropa izstopa na svetovnem odru kot svetilnik demokracije in človekovih pravic. Ta odziv na anketo ECFR o tem, za kaj naj se Unija zavzema v postpandemičnem svetu, mora EU voditeljem dati zaupanje za sprejetje ukrepov proti očitnim mednarodnim kršitvam – kot je bila beloruska ugrabitev evropskega letala ali obojestranske zlorabe v izraelsko-palestinskem konfliktu. Večina Evropejcev si želi še, da bi EU povečala svoje zaveze pri delitvi cepiv čim prej ali pa vsaj takrat, ko bo njena lastna ogrožena populacija cepljena. Mehka moč je razumljena kot bistven del evropske moči. Čas za razprave okrog narave in nujnosti evropske suverenosti je minil: EU se mora zganiti kot globalni igralec, preden državljani izgubijo zaupanje v to možnost.

V trenutku, ko se nam že prikazuje življenje po pandemiji, je EU res na razpotju. Njena sposobnost odzivanja na grožnje vpliva na vsakodnevno življenje državljanov Evrope. Čeprav je bila zaradi počasnega in kaotičnega začetka imunizacije njena sposobnost spopadanja z nevarnostmi, ki vplivajo na vsakdanje življenje državljanov, postavljena pod vprašaj, obstajajo poti iz krize – a le če so jih voditelji pripravljeni izbrati. Evropejci podpirajo večje sodelovanje in še vedno vidijo prednosti članstva njihovih držav v EU. Vendar njihov občutek skupne ranljivosti po covidu-19 ne bo dovolj za pospešitev evropskega projekta.
EU mora zdaj pokazati svojo sposobnost ukrepanja ob katastrofah. Niz podatkov ECFR kaže na dejstvo, da Evropejci od EU pričakujejo več na dveh zelo pomembnih področjih: v boju proti globoki recesiji in v spopadanju s podnebnimi spremembami. Vendar zmanjševanje zaupanja v njene institucije in vodstvo namiguje, da druge priložnosti ne bo več.

***
Susi Dennison, višja politična sodelavka in direktorica programa Evropska moč pri Evropskem svetu za zunanje odnose (ECFR).

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva. 

Preberite še:

Komentarji: