Močni organi za enakost za učinkovito uveljavljanje enakosti

Izgradnja Unije enakosti pomeni, da se ljudem v vseh državah članicah zagotovi minimalna raven zaščite pred diskriminacijo.
Fotografija: Nezadostno poročanje o diskriminaciji je še vedno zelo razširjeno in številni incidenti niso nikoli prijavljeni. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Nezadostno poročanje o diskriminaciji je še vedno zelo razširjeno in številni incidenti niso nikoli prijavljeni. FOTO: Jure Eržen/Delo

V skladu z veljavnimi pravili EU o enakosti mora imeti vsaka država članica vsaj en organ za enakost. Ti organi so se izkazali za potrebne in koristne, saj posameznikom pomagajo pri uveljavljanju načela nediskriminacije, javne organe in zasebne organizacije pa spodbujajo k sprejemanju politike o enakosti.

Številne države članice so svojim organom za enakost omogočile, da prevzamejo odločilno vlogo in postanejo ključni centri strokovnega znanja in podpore pri pritožbah zaradi diskriminacije. Čeprav na ravni Unije obstajajo številne dobre prakse, je za organe za enakost v EU značilna velika raznolikost. Žal so ponekod tudi premalo neodvisni in imajo omejene pristojnosti. Obstoječa zakonodaja namreč vsebuje le minimalna merila glede usposobljenosti in neodvisnosti ter ne določa standardov.

Žrtve tako niso deležne enake podpore v vseh državah članicah EU. Izgradnja Unije enakosti pomeni, da se ljudem v vseh državah članicah zagotovi skupna minimalna raven zaščite pred diskriminacijo s primerljivimi pravicami do pravnega varstva.

image_alt
V ospredju zatiranje s strani oblasti in družbe

Z novo zakonodajno pobudo, ki jo je sprejela evropska komisija, želimo omogočiti, da organi za enakost dosežejo svoj polni potencial, učinkovito prispevajo k izvajanju pravil EU o enakosti, pomagajo žrtvam diskriminacije pri dostopu do pravnega varstva, sodelujejo v dejavnostih preprečevanja in promocije, ozaveščajo javnost o pravici do nediskriminacije ter krepijo znanje in zmogljivosti javnih in zasebnih subjektov.

Vse to je potrebno, ker je dojemanje razširjenosti diskriminacije na podlagi rase ali narodnosti, spolne usmerjenosti, vere ali prepričanja, invalidnosti ali starosti visoko in sega od 59 odstotkov do 40 odstotkov. Nezadostno poročanje o diskriminaciji je še vedno zelo razširjeno in številni incidenti niso nikoli prijavljeni.

Helena Dalli FOTO: Claudio Centonze/Eu
Helena Dalli FOTO: Claudio Centonze/Eu

Diskriminacija predrago stane tako posameznika kot družbo in gospodarstvo. Zaradi pomanjkanja delovne sile ter vrzeli v spretnostih se moramo spopasti z dolgotrajnimi izzivi za udeležbo žensk, invalidov, Romov in oseb z emigrantskim ozadjem na trgu dela. Zagotavljanje enakosti v vsakdanjem življenju ljudi je velika priložnost za vključujočo in trajnostno rast. K temu lahko prispevajo tudi močnejši organi za enakost.

Z zakonodajo o standardih za organe za enakost, ki jo je zdaj predlagala evropska komisija, se bo izboljšal način delovanja teh organov. Države članice bodo namreč morale zagotoviti, da bodo na voljo zanesljivi zaščitni ukrepi za zagotavljanje neodvisnosti organov za enakost, da bodo ti organi ustrezno financirani in da bodo imeli potrebna pooblastila za učinkovito pomoč žrtvam diskriminacije.

Naj podpora, ki jo organi za enakost zagotavljajo državljanom, kadar ti doživljajo diskriminacijo, prinese preobrat. Storitve organov za enakost bodo morale biti brezplačne in dostopne vsem žrtvam brez ovir ter pod enakimi pogoji.

image_alt
Evropo prežemajo rasizem, sovražni govor, diskriminacija

Organi za enakost bodo morali vsem pritožnikom zagotoviti informacije in predhodno oceno njihove zadeve. Predlagali bodo lahko nekatere možnosti za ukrepanje, med katerimi so iskanje sporazumne rešitve med stranmi, nadaljnja preiskava, izdajanje mnenj ali zavezujočih odločitev in ukrepanje na sodišču.

Na podlagi naših predlogov bodo lahko imeli organi za enakost osrednjo vlogo pri razvoju in izmenjavi znanja. Javne institucije se bodo morale z njimi pregledno in pravočasno posvetovati o vprašanjih v zvezi z enakostjo ter upoštevati njihova priporočila.

Ti organi bodo lahko prispevali k izboljšanju zbiranja podatkov o enakosti, kar je ključnega pomena za spremljanje in informirano oblikovanje politik. Njihova redna poročila o stanju na področju enakega obravnavanja in diskriminacije bodo pomagala opredeliti izzive, ki jih je treba obravnavati.

Če nam uspe, organi za enakost ne bodo več omejeni zgolj na kratkoročni boj proti diskriminaciji v posameznih primerih, temveč bodo lahko v državah članicah delovali tudi srednjeročno, in sicer s podpiranjem upoštevanja načela enakosti in razvoja družbene kohezivnosti, ki temelji na pravičnosti in vključevanju.

***

Helena Dalli, evropska komisarka za enakost.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč urendištva. 

Preberite še:

Komentarji: