Naj bo to šele začetek
Digitalizacija Evrope mora prinesti otipljive rezultate, da bodo ljudje čutili koristi tehnologije v svojem življenju.
Odpri galerijo
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Sem tehnološka optimistka. Moje prepričanje, da je moč tehnologije pozitivna, izhaja iz izkušenj v času študija medicine. Na lastne oči sem videla, da lahko vpliva na človeško usodo, rešuje življenja in tisto, kar bi nekoč veljalo za čudež, spremeni v nekaj povsem vsakdanjega.
Zdi se nam samoumevno, da lahko ob okužbi vzamemo antibiotik in gremo v primeru poškodbe oziroma bolezni na rentgenski pregled ali magnetnoresonančno slikanje. Gre za čudeže, ki so človeštvu tlakovali boljšo prihodnost.
Po zaslugi tehnologije so ti čudeži čedalje bolj osupljivi in pogosti. Pomagajo pri učinkovitejšem odkrivanju raka, podpirajo zelo natančne kirurške posege in zdravljenje prikrojijo potrebam vsakega pacienta in pacientke.
Vse to se dogaja ta hip. Tu, v Evropi. Naj bo to šele začetek. Želim, da takšna raba tehnologije postane splošna norma na vseh področjih delovanja naše družbe: od kmetovanja do financiranja, od kulture do gradnje, od boja proti podnebnim spremembam do boja proti terorizmu.
To je vizija nove digitalne strategije, ki jo je danes predstavila Evropska komisija.
Prepričani smo, da lahko digitalna preobrazba napaja naša gospodarstva in nam pomaga poiskati evropske rešitve za svetovne izzive. Državljanom in državljankam je treba omogočiti sprejemanje boljših odločitev na podlagi spoznanj, pridobljenih iz neosebnih podatkov. Želimo, da so ti podatki na voljo vsem – javnim in zasebnim akterjem, tako velikim kot majhnim, zagonskim podjetjem in multinacionalkam. Tako bo lahko družba kot celota kar najbolje izkoristila učinke inovacij in konkurence, poleg tega pa bomo imeli vsi koristi od digitalne dividende. Takšna digitalna Evropa bi morala odražati najpomembnejše evropske vrline – odprtost, pravičnost, raznolikost, demokratičnost in samozavest.
Širina naše strategije odraža obseg in naravo prehoda, ki nas čaka. Zajema vse od kibernetske varnosti do kritične infrastrukture, od digitalnega izobraževanja do znanj in spretnosti, od demokracije do medijev. Obenem uresničuje ambicije evropskega zelenega dogovora, med drugim s spodbujanjem, naj podatkovni centri dosežejo podnebno nevtralnost do leta 2030.
Vendar pa digitalne preobrazbe ne smemo prepustiti naključju. Zagotoviti moramo, da bodo naše pravice, zasebnost in varstvo na spletu enake kot zunaj njega. Da ima vsak od nas lahko nadzor nad svojim življenjem in nad tem, kaj se dogaja z našimi osebnimi podatki. Da lahko tehnologiji zaupamo podatke o tem, kaj govorimo in počnemo. Da nova tehnologija s seboj ne prinaša novih vrednot.
Popolnoma razumem, da si tehnologija in zlasti njeni lastniki pri marsikom še niso prislužili takšnega zaupanja. Zlahka si predstavljam, kako se zaupanje poruši, če velike spletne platforme uporabljajo podatke o svojih uporabnikih na načine, na kakršne jih ne bi smele. Ali kadar dezinformacije izpodrinejo odgovorno novinarstvo in so vabe za klik pomembnejše od resnice.
Zato razumem, zakaj so nekateri tehnološki skeptiki, dvomljivci ali kar pesimisti, ter njihovo mnenje tudi spoštujem. Prav zato menim, da potrebujemo digitalizacijo, ki bo po svoji zasnovi in naravi evropska. Takšno, ki ponovno gradi zaupanje tam, kjer se je skrhalo, in ga krepi, kjer je že vzpostavljeno. V tem okviru morajo veliki komercialni digitalni akterji prevzeti odgovornost, med drugim tako, da Evropejcem in Evropejkam omogočijo dostop do podatkov, ki jih zbirajo. Bistvo digitalizacije Evrope ni dobiček za peščico akterjev, ampak uvid in priložnosti za mnoge. V nekaterih primerih je za to lahko potrebna tudi nova zakonodaja.
Digitalizacija Evrope mora zaščititi in opolnomočiti državljane in državljanke, podjetja in družbo kot celoto. Prinesti mora otipljive rezultate, da bodo ljudje čutili koristi tehnologije v svojem življenju. V ta namen mora imeti Evropa svoje lastne digitalne zmogljivosti, pa naj gre za kvantno računalništvo, 5G, kibernetsko varnost ali umetno inteligenco. To so nekatere tehnologije, ki smo jih opredelili kot področja za strateške naložbe, za katere se lahko sredstva EU črpajo iz nacionalnih skladov in skladov zasebnega sektorja.
Čim boljši izkoristek digitalnega področja in podatkov je pomemben tako za velika kot za mala in srednja podjetja. Največje zamisli pogosto prihajajo iz najmanjših zagonskih podjetij, vendar je lahko širitev za manjša evropska podjetja v digitalnem svetu zelo težavna naloga. Želimo, da imajo slovenska zagonska podjetja enake možnosti za širitev, rast in privabljanje naložb kot podjetja v Silicijevi dolini.
Da bi to dosegli, bomo morali preseči razdrobljenost na našem enotnem trgu, ki je na spletu pogosto večja kot sicer. Zdaj moramo združiti moči. Ne tako, da bi vsi postali enaki, ampak s spodbujanjem obsega in raznolikosti, saj oboje ključno vpliva na uspešnost inovacij.
Potrebovali bomo tudi sredstva, ki bodo ustrezala zastavljenim ambicijam. V Evropskem svetu bom zato v tem tednu zagovarjala sodoben in prožen proračun EU, ki bo vlagal v našo prihodnost ter v raziskave, inovacije ter znanja in spretnosti za njegovo uresničitev.
To bo potrebno, če želimo, da bo Evropa prevzela vodilno vlogo na področjih z največjim potencialom, kot so podatki in umetna inteligenca. Danes smo predstavili svoje načrte za obe razsežnosti skupaj z našo širšo digitalno strategijo.
Pri podatkih bo izhodiščna točka vedno zaščita osebnih podatkov posameznikov. Evropa ima že zdaj najstrožja pravila na svetu, Evropejcem in Evropejkam pa bomo zdaj dali tudi orodja, ki jih potrebujejo za večji nadzor nad lastnimi podatki.
Obstajajo pa tudi drugačni podatki, ki so skrita, še neuporabljena zlata jama za podatkovno okretno gospodarstvo prihodnosti. V mislih imam anonimizirane podatke o mobilnosti ali meteorološke podatke, ki jih zbirajo letala, satelitske slike, pa tudi industrijske in komercialne podatke o marsičem, od delovanja motorjev do porabe energije.
Te vrste neosebnih podatkov lahko podprejo oblikovanje in razvoj novih, učinkovitejših in bolj trajnostnih izdelkov in storitev, reproducirati pa jih je mogoče tako rekoč brez stroškov. Vendar kljub temu danes 85 odstotkov vseh informacij, ki jih ustvarimo, ostane neuporabljenih. To se mora spremeniti.
Oblikovali bomo zakonodajni okvir in operativne standarde za evropske podatkovne prostore, kar bo podjetjem, vladam in raziskovalcem omogočilo shranjevanje svojih podatkov in dostopanje do zanesljivih podatkov v skupni uporabi. Vse to bo potekalo v varnih pogojih, ki ustvarjajo večjo vrednost za vse in zagotavljajo pravičen donos za vse.
Ti nabori podatkov bodo dali dodaten zagon našemu delu pri spodbujanju odličnosti in zaupanja v umetno inteligenco v Evropi. Umetna inteligenca malim podjetjem že pomaga zmanjšati stroške, omogoča okolju prijaznejši in avtomatiziran prevoz ter pomaga pri postavljanju točnejših zdravstvenih diagnoz.
Da bi velikim in malim podjetjem pomagali izkoristiti celotni potencial umetne inteligence, bomo vlagali v mrežo lokalnih vozlišč za digitalne inovacije in v centre odličnosti za napredne raziskave in izobraževanje.
Hkrati bomo zagotovili, da bo umetna inteligenca pravična in skladna z visokimi standardi, ki jih je Evropa razvila na vseh področjih. V svetu, kjer algoritmi vplivajo na sprejemanje odločitev, moramo brezkompromisno ohraniti našo zavezanost varnosti, zasebnosti in enaki obravnavi na delovnem mestu. Svoje delovanje bomo osredotočili na zelo tvegane vrste uporabe, ki lahko vplivajo na naše telesno ali duševno zdravje oziroma vplivajo na pomembne odločitve na področju zaposlovanja ali kazenskega pregona.
Naš cilj ni uvajati še več predpisov, temveč vzpostaviti praktične zaščitne ukrepe, odgovornost in možnost človeškega posredovanja v primeru nevarnosti ali sporov. Uspešno smo oblikovali druge industrijske panoge, od avtomobilske do živilske. Zdaj bomo enako logiko in standarde uporabili tudi v novem, podatkovno okretnem gospodarstvu.
Vse navedeno povzemam v izrazu »tehnološka suverenost«, ki zajema nujno zmožnost Evrope, da sprejema lastne odločitve na podlagi lastnih vrednot in ob spoštovanju lastnih pravil. Pripomogla bo k temu, da bomo vsi postali tehnološki optimisti.
***
Ursula von der Leyen predsednica Evropske komisije.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Zdi se nam samoumevno, da lahko ob okužbi vzamemo antibiotik in gremo v primeru poškodbe oziroma bolezni na rentgenski pregled ali magnetnoresonančno slikanje. Gre za čudeže, ki so človeštvu tlakovali boljšo prihodnost.
Po zaslugi tehnologije so ti čudeži čedalje bolj osupljivi in pogosti. Pomagajo pri učinkovitejšem odkrivanju raka, podpirajo zelo natančne kirurške posege in zdravljenje prikrojijo potrebam vsakega pacienta in pacientke.
Vse to se dogaja ta hip. Tu, v Evropi. Naj bo to šele začetek. Želim, da takšna raba tehnologije postane splošna norma na vseh področjih delovanja naše družbe: od kmetovanja do financiranja, od kulture do gradnje, od boja proti podnebnim spremembam do boja proti terorizmu.
To je vizija nove digitalne strategije, ki jo je danes predstavila Evropska komisija.
Prepričani smo, da lahko digitalna preobrazba napaja naša gospodarstva in nam pomaga poiskati evropske rešitve za svetovne izzive. Državljanom in državljankam je treba omogočiti sprejemanje boljših odločitev na podlagi spoznanj, pridobljenih iz neosebnih podatkov. Želimo, da so ti podatki na voljo vsem – javnim in zasebnim akterjem, tako velikim kot majhnim, zagonskim podjetjem in multinacionalkam. Tako bo lahko družba kot celota kar najbolje izkoristila učinke inovacij in konkurence, poleg tega pa bomo imeli vsi koristi od digitalne dividende. Takšna digitalna Evropa bi morala odražati najpomembnejše evropske vrline – odprtost, pravičnost, raznolikost, demokratičnost in samozavest.
Širina naše strategije odraža obseg in naravo prehoda, ki nas čaka. Zajema vse od kibernetske varnosti do kritične infrastrukture, od digitalnega izobraževanja do znanj in spretnosti, od demokracije do medijev. Obenem uresničuje ambicije evropskega zelenega dogovora, med drugim s spodbujanjem, naj podatkovni centri dosežejo podnebno nevtralnost do leta 2030.
Vendar pa digitalne preobrazbe ne smemo prepustiti naključju. Zagotoviti moramo, da bodo naše pravice, zasebnost in varstvo na spletu enake kot zunaj njega. Da ima vsak od nas lahko nadzor nad svojim življenjem in nad tem, kaj se dogaja z našimi osebnimi podatki. Da lahko tehnologiji zaupamo podatke o tem, kaj govorimo in počnemo. Da nova tehnologija s seboj ne prinaša novih vrednot.
Popolnoma razumem, da si tehnologija in zlasti njeni lastniki pri marsikom še niso prislužili takšnega zaupanja. Zlahka si predstavljam, kako se zaupanje poruši, če velike spletne platforme uporabljajo podatke o svojih uporabnikih na načine, na kakršne jih ne bi smele. Ali kadar dezinformacije izpodrinejo odgovorno novinarstvo in so vabe za klik pomembnejše od resnice.
Zato razumem, zakaj so nekateri tehnološki skeptiki, dvomljivci ali kar pesimisti, ter njihovo mnenje tudi spoštujem. Prav zato menim, da potrebujemo digitalizacijo, ki bo po svoji zasnovi in naravi evropska. Takšno, ki ponovno gradi zaupanje tam, kjer se je skrhalo, in ga krepi, kjer je že vzpostavljeno. V tem okviru morajo veliki komercialni digitalni akterji prevzeti odgovornost, med drugim tako, da Evropejcem in Evropejkam omogočijo dostop do podatkov, ki jih zbirajo. Bistvo digitalizacije Evrope ni dobiček za peščico akterjev, ampak uvid in priložnosti za mnoge. V nekaterih primerih je za to lahko potrebna tudi nova zakonodaja.
FOTO: Shutterstock
Digitalizacija Evrope mora zaščititi in opolnomočiti državljane in državljanke, podjetja in družbo kot celoto. Prinesti mora otipljive rezultate, da bodo ljudje čutili koristi tehnologije v svojem življenju. V ta namen mora imeti Evropa svoje lastne digitalne zmogljivosti, pa naj gre za kvantno računalništvo, 5G, kibernetsko varnost ali umetno inteligenco. To so nekatere tehnologije, ki smo jih opredelili kot področja za strateške naložbe, za katere se lahko sredstva EU črpajo iz nacionalnih skladov in skladov zasebnega sektorja.
Čim boljši izkoristek digitalnega področja in podatkov je pomemben tako za velika kot za mala in srednja podjetja. Največje zamisli pogosto prihajajo iz najmanjših zagonskih podjetij, vendar je lahko širitev za manjša evropska podjetja v digitalnem svetu zelo težavna naloga. Želimo, da imajo slovenska zagonska podjetja enake možnosti za širitev, rast in privabljanje naložb kot podjetja v Silicijevi dolini.
Da bi to dosegli, bomo morali preseči razdrobljenost na našem enotnem trgu, ki je na spletu pogosto večja kot sicer. Zdaj moramo združiti moči. Ne tako, da bi vsi postali enaki, ampak s spodbujanjem obsega in raznolikosti, saj oboje ključno vpliva na uspešnost inovacij.
Potrebovali bomo tudi sredstva, ki bodo ustrezala zastavljenim ambicijam. V Evropskem svetu bom zato v tem tednu zagovarjala sodoben in prožen proračun EU, ki bo vlagal v našo prihodnost ter v raziskave, inovacije ter znanja in spretnosti za njegovo uresničitev.
To bo potrebno, če želimo, da bo Evropa prevzela vodilno vlogo na področjih z največjim potencialom, kot so podatki in umetna inteligenca. Danes smo predstavili svoje načrte za obe razsežnosti skupaj z našo širšo digitalno strategijo.
Pri podatkih bo izhodiščna točka vedno zaščita osebnih podatkov posameznikov. Evropa ima že zdaj najstrožja pravila na svetu, Evropejcem in Evropejkam pa bomo zdaj dali tudi orodja, ki jih potrebujejo za večji nadzor nad lastnimi podatki.
Obstajajo pa tudi drugačni podatki, ki so skrita, še neuporabljena zlata jama za podatkovno okretno gospodarstvo prihodnosti. V mislih imam anonimizirane podatke o mobilnosti ali meteorološke podatke, ki jih zbirajo letala, satelitske slike, pa tudi industrijske in komercialne podatke o marsičem, od delovanja motorjev do porabe energije.
Te vrste neosebnih podatkov lahko podprejo oblikovanje in razvoj novih, učinkovitejših in bolj trajnostnih izdelkov in storitev, reproducirati pa jih je mogoče tako rekoč brez stroškov. Vendar kljub temu danes 85 odstotkov vseh informacij, ki jih ustvarimo, ostane neuporabljenih. To se mora spremeniti.
Oblikovali bomo zakonodajni okvir in operativne standarde za evropske podatkovne prostore, kar bo podjetjem, vladam in raziskovalcem omogočilo shranjevanje svojih podatkov in dostopanje do zanesljivih podatkov v skupni uporabi. Vse to bo potekalo v varnih pogojih, ki ustvarjajo večjo vrednost za vse in zagotavljajo pravičen donos za vse.
Ti nabori podatkov bodo dali dodaten zagon našemu delu pri spodbujanju odličnosti in zaupanja v umetno inteligenco v Evropi. Umetna inteligenca malim podjetjem že pomaga zmanjšati stroške, omogoča okolju prijaznejši in avtomatiziran prevoz ter pomaga pri postavljanju točnejših zdravstvenih diagnoz.
Da bi velikim in malim podjetjem pomagali izkoristiti celotni potencial umetne inteligence, bomo vlagali v mrežo lokalnih vozlišč za digitalne inovacije in v centre odličnosti za napredne raziskave in izobraževanje.
Hkrati bomo zagotovili, da bo umetna inteligenca pravična in skladna z visokimi standardi, ki jih je Evropa razvila na vseh področjih. V svetu, kjer algoritmi vplivajo na sprejemanje odločitev, moramo brezkompromisno ohraniti našo zavezanost varnosti, zasebnosti in enaki obravnavi na delovnem mestu. Svoje delovanje bomo osredotočili na zelo tvegane vrste uporabe, ki lahko vplivajo na naše telesno ali duševno zdravje oziroma vplivajo na pomembne odločitve na področju zaposlovanja ali kazenskega pregona.
Naš cilj ni uvajati še več predpisov, temveč vzpostaviti praktične zaščitne ukrepe, odgovornost in možnost človeškega posredovanja v primeru nevarnosti ali sporov. Uspešno smo oblikovali druge industrijske panoge, od avtomobilske do živilske. Zdaj bomo enako logiko in standarde uporabili tudi v novem, podatkovno okretnem gospodarstvu.
Vse navedeno povzemam v izrazu »tehnološka suverenost«, ki zajema nujno zmožnost Evrope, da sprejema lastne odločitve na podlagi lastnih vrednot in ob spoštovanju lastnih pravil. Pripomogla bo k temu, da bomo vsi postali tehnološki optimisti.
***
Ursula von der Leyen predsednica Evropske komisije.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
