Podpiramo Ukrajino, podpiramo energetski prehod
Ruska invazija na Ukrajino in njena vse večja sovražnost do zahoda sta razblinili dolgoletno prepričanje Evrope, da bo trgovina zadostna podlaga za trajni mir z velikansko sosedo. EU je velik del gospodarstva zgradila na nafti in plinu, ki ju dobavlja pretežno Rusija. Zaradi velike energetske odvisnosti od sovražne in nezanesljive sile pa se je Evropa znašla v nevzdržnem položaju. Še več, zaradi konflikta in posledičnih sankcij so nastale motnje v izvozu številnih primarnih proizvodov iz te regije, vključno s kovinami in hrano ter nafto in plinom, kar je inflacijo pognalo na ravni, ki jih nismo zaznali že desetletja.
Glede na nedavno študijo EIB naj bi realna gospodarska rast v Evropski uniji leta 2022 padla precej pod tri odstotke in s tem tudi pod štiri odstotke, kolikor je znašala predvojna ocena evropske komisije. Nadaljnje motnje v trgovini ali še ostrejše gospodarske sankcije pa bi evropsko gospodarstvo lahko pahnile tudi v recesijo. A ne glede na to, v kako nezavidljivem položaju se utegnejo znajti evropska gospodinjstva, ni to nič v primerjavi s tem, kar doživlja Ukrajina. Zato moramo nujno zagotoviti vso možno pomoč tej državi ter jo podpreti in ji pomagati pri obnovi, ko bo za to nastopil čas.
Na konferenci za okrevanje Ukrajine, ki je pred kratkim potekala v švicarskem Luganu, je EIB predstavila zasnovo novega sklada v podporo ukrajinski obnovi (EU-Ukraine Gateway Trust Fund). Gre za skrbniški sklad, ki bo pospeševal zasebne in javne naložbe. V sklad bodo prispevale države članice EU ter morda še druge države in partnerji, kar bi olajšalo sodelovanje ter omogočilo uspešno in učinkovito upravljanje sklada.
Sklad bi lahko začel delovati v nekaj tednih, pri čemer bo v veliki meri usklajen s platformo za obnovo Ukrajine, ki jo načrtuje EU. Gre za celovit instrument, sestavljen iz jamstev, nepovratnih sredstev za naložbe ter tudi tehnične pomoči za boljšo kakovost projektov samih in tudi njihove izvedbe.
V zadnjem času se veliko razpravlja o tem, kako zagotoviti zanesljivo preskrbo z energijo pred prihajajočo zimo ter preprečiti katastrofalne gospodarske in socialne posledice za evropska gospodinjstva. Pri tem je treba srednjeročne in tudi dolgoročnejše rešitve iskati drugje kot med fosilnimi gorivi. Če se ozremo v prihodnost, je v interesu Evrope same, da sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila zanesljivo preskrbo z energijo in se zaščitila pred podobnimi pretresi v prihodnje. Gre za iste ukrepe, kakršni so potrebni za spopadanje s še eno globalno krizo, ki trka na naša vrata – podnebnimi spremembami. Da bi svet lahko rešil probleme jutrišnjega dne, pa potrebuje več kot le tehnologijo današnjega dne. V zelene inovacije moramo vlagati povsod, predvsem pa v sektorjih, v katerih je razogljičenje težko.
Če bomo sprejeli prave odločitve, bomo izzive lahko spremenili v priložnosti. V EIB – banki EU – pripravljamo ambiciozen program, s katerim bomo pomagali zmanjšati odvisnost od ruskih fosilnih goriv in pospešiti zeleni prehod. Prepričan sem, da zmoremo in moramo storiti oboje. Z zmanjšanjem porabe fosilnih goriv, ki povzročajo emisije CO2, ter pospešenim razogljičenjem naših gospodarstev prek naložb v inovativne, zelene in digitalne tehnologije bomo povečali energetsko varnost in strateško avtonomijo Evrope. Tako bomo tudi lažje dosegli podnebne cilje in zagotovili podlago za trajnostno gospodarsko rast. Namesto k ponovnemu razmisleku o naši strateški usmeritvi nas nove geopolitične razmere spodbujajo k nadaljnji krepitvi naših politik in pospešitvi njihovega izvajanja.
Evropski zeleni dogovor je velik korak v pravo smer, a če želimo preprečiti katastrofalne podnebne spremembe ter zgraditi močnejše, avtonomnejše in konkurenčnejše gospodarstvo, moramo vlagati še več in še hitreje. Zaradi ruske vojne v Ukrajini je postala ta potreba le še večja in bolj pereča.
Noben človek in nobena država ne moreta vetru preprečiti, da bi pihal, niti soncu, da bi sijalo. Energetski sistem, zasnovan na obnovljivih virih, bi Evropi zagotovil tako energetsko varnost kot strateško avtonomijo.
***
Werner Hoyer, predsednik Evropske investicijske banke (EIB)
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
