Švica – zanesljiva partnerica EU in Slovenije

Prvi avgust bo za večino Slovenk in Slovencev povsem običajna nedelja. Za Švico pa je ta dan nekaj posebnega – to je njen rojstni dan. Leta 1291, pred 730 leti, so švicarski prakantoni Uri, Schwyz in Unterwalden ustanovili Švicarsko konfederacijo. Danes je Švica sestavljena iz 26 kantonov, v katerih govorimo štiri uradne jezike, družba je raznolika, ljudje pa odprtega duha.
Švica leži v samem srcu Evrope. Skoraj ni države, ki bi imela z Evropsko unijo stkane tako tesne vezi, kot jih ima Švica, čeprav se je švicarsko prebivalstvo zgodaj izreklo proti članstvu v EU. Švica je ne glede na vse del Evrope. Delimo si enake temeljne vrednote, prizadevamo si doseči enake cilje, na številnih področjih pa ne sodelujemo tesno le z Evropsko unijo, temveč tudi z njenimi posameznimi državami članicami, predvsem s Slovenijo.


 

Druga najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije

Tesne vezi so plod dolgoletne tradicije. Več kot sto pogodb, ki smo jih sklenili v zadnjih 30 letih, predstavlja okvir, ki pomaga oblikovati naše odnose. Med državami nečlanicami je prav Švica tista, s katero ima EU sklenjenih največ sporazumov. Smo tudi četrta najpomembnejša trgovska partnerica EU, v storitvenem sektorju pa smo po pomembnosti celo na tretjem mestu. Letni obseg trgovine znaša približno 213 milijard evrov.

Tudi neposredna trgovina med Slovenijo in Švico že več let narašča – med letoma 2015 in 2020 se je povečala za kar sedemkrat! Kljub gospodarskemu okolju, polnem izzivov, in v času, ki ga je zaznamovala svetovna zdravstvena kriza, sta državi lani povečali gospodarsko izmenjavo za več kot 50 odstotkov. Švica je trenutno druga najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije: obseg trgovine znaša 5,5 milijarde evrov. Švicarska podjetja se uvrščajo med najpomembnejše vlagatelje v Sloveniji, s čimer ustvarjajo delovna mesta, zagotavljajo možnosti za izobraževanje in usposabljanje ter izboljšujejo obete za prihodnost.
Tesni odnosi niso omejeni le na gospodarstvo; tudi politična in družbena izmenjava sta bistvenega pomena. V Švici živi 1,4 milijona državljank in državljanov EU, kar je 16 odstotkov celotnega švicarskega prebivalstva. Med njimi je tudi več kot 10.000 Slovenk in Slovencev.

Povezanost med nami pa ni nastala le naključno, združujejo nas namreč številne podobnosti. Obe državi sta alpski državi, ki se v okviru Alpske konvencije aktivno borita proti podnebnim spremembam. Oboji si delimo mejo z Avstrijo, z Italijo pa nam je v nekaterih delih države skupen celo jezik. Lahko bi skoraj rekli, da sta Slovenija in Švica sosednji državi, le skupna meja jima manjka. Takšne geografske in kulturne sorodnosti so najboljši pogoj za tesno sodelovanje na številnih področjih, na primer pri raziskavah, v kulturi ali vprašanjih, povezanih z migracijami. Tudi na političnem prizorišču imata Slovenija in Švica pogosto podobne interese, kar nam omogoča sodelovanje v večstranskih odnosih – na primer v Organizaciji združenih narodov v Ženevi.
 

S svetovnimi izzivi se spopadamo skupaj

Večplastne vezi in dobri gospodarski rezultati poskrbijo za močan vtis, hkrati pa poudarijo, kako pomembni so dobri odnosi. Tako bi moralo ostati tudi v prihodnje, čeprav se je švicarska vlada maja odločila, da ne bo podpisala institucionalnega sporazuma med Evropsko unijo in Švico. Takšen sporazum bi korenito spremenil odnos med Švico in EU, saj je od obeh strani zahteval visoko stopnjo pripravljenosti na sprejemanje kompromisov. Že ob začetku pogajanj je Švica precej popustila, ko se je strinjala, da bo hitro prevzela pravo EU in priznala pristojnost Sodišča Evropske unije za tolmačenje prava EU, kar sta bila pomembna institucionalna elementa sporazuma. Tako je Švici pri drugih odprtih vprašanjih ostalo zelo malo prostora za dodatna pogajanja, šlo pa je za temeljne interese naše države. Politične večine v Švici za osnutek sporazuma ni bilo, vendar bi jo potrebovali, saj bi o sporazumu najverjetneje glasovali tudi na referendumu.



Če rešitve ni mogoče najti, je včasih treba zbrati pogum in reči ne, kljub vsej pripravljenosti na sklepanje kompromisov. Ne, ki smo ga izrekli institucionalnemu sporazumu, ni namenjen Evropski uniji, temveč le poti, o kateri smo se pogajali. Švica tudi brez institucionalnega sporazuma ostaja zavzeta partnerica EU in Slovenije. Še vedno si prizadevamo doseči skupne cilje – na primer pri varstvu podnebja in okolja, pri zagotavljanju miru, varnosti in varstva človekovih pravic ali pri boju proti revščini. Skupaj se zavzemamo za tesno sodelovanje na področju zdravja, regionalnega razvoja in digitalizacije.
 

Politični dialog o oblikovanju skupne agende z EU

Naši trenutni odnosi so dobri, kar koristi obema stranema. Takšno plodno partnerstvo moramo negovati, zato bi se z EU želeli dogovoriti o skupni agendi, ki bi temeljila na obstoječem sporazumu. Za ta namen predlagamo redni politični dialog med EU in Švico, ki bi potekal na visoki ravni. Švicarska vlada si poleg tega prizadeva doseči dogovor s parlamentom, da bi zagotovili čimprejšnje izplačilo posojil za drugi švicarski kohezijski prispevek. To je projekt, ki je bil v preteklosti koristen tudi za Slovenijo. Približno polovico zneska, ki je znašal okrog 20 milijonov evrov, je Slovenija namenila financiranju obnovljivih virov energije in energetsko učinkoviti prenovi javnih stavb, univerzitetna klinika v Mariboru pa je z omenjenimi sredstvi kupila nove obsevalne naprave za onkološki inštitut.

Švica pričakuje, da se bodo dvostranski sporazumi na obeh straneh izvajali v celoti in ob nadaljnjem razvoju prava EU tudi ustrezno posodobili. Ko gre za sodelovanje Švice v programih EU ali sprejemanje podobnih odločitev, se Švice ne sme obravnavati slabše kot druge tretje države. V interesu vseh nas je zagotoviti, da bosta Evropska unija in Švica uspešno nadaljevali svojo skupno pot. Tako bomo zmagovalci vsi.

***
Ignazio Cassis, član Zveznega sveta Švicarske konfederacije, minister za zunanje zadeve in podpredsednik Švicarske konfederacije.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.