Velika zaskrbljenost zaradi načrta ZDA za izraelsko-palestinski konflikt
Glede na nujnost situacije pozivamo Evropo, da zavrne načrt ZDA kot podlago za pogajanja in takoj izvede učinkovite ukrepe za preprečitev nevarnosti priključitve.
Odpri galerijo
»Peace to Prosperity ni načrt za pot do življenjske rešitve z dvema državama, niti za kakršno koli drugo legitimno rešitev konflikta.«
FOTO: Jaafar Ashtiyeh/AFP
Kot Evropejci, ki smo zavezani spodbujanju mednarodnega prava, miru in varnosti po vsem svetu, želimo izraziti svojo globoko zaskrbljenost zaradi načrta predsednika ZDA Donalda Trumpa za Bližnji vzhod z naslovom Peace to Prosperity (Mir za blaginjo).
Načrt je v nasprotju z mednarodno dogovorjenimi parametri za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, veljavnimi sklepi Združenih narodov, vključno s Sklepom Varnostnega sveta 2334 in najosnovnejšimi načeli mednarodnega prava. Namesto spodbujanja miru prinaša tveganje podžiganja konflikta – na račun tako izraelskih kot tudi palestinskih civilistov ter z velikim vplivom na Jordanijo in širšo regijo. V regiji, Evropi in Združenih državah Amerike je ta načrt naletel na široko nasprotovanje.
Omogoča namreč priključitev velikih in ključnih delov okupiranega palestinskega ozemlja ter legitimira in spodbuja ilegalno izraelsko naseljevanje. Priznava samo eno stran zahtev glede Jeruzalema in ne ponuja pravične rešitve za problem palestinskih beguncev. Njegova projekcija vsebuje prihodnjo palestinsko »državo« brez nadzora in neodvisne oblasti nad razdrobljenim ozemljem. Zemljevid, ki ga predstavlja načrt, predlaga palestinske enklave pod stalnim izraelskim vojaškim nadzorom, ki grozljivo spominjajo na južnoafriške bantustane.
Peace to Prosperity ni načrt za pot do življenjske rešitve z dvema državama, niti za kakršno koli drugo legitimno rešitev konflikta. Načrt predvideva formalizacijo trenutne resničnosti na okupiranem palestinskem ozemlju, v kateri dva naroda živita drug ob drugem brez enakih pravic. Takšen izid ima značilnosti, ki spominjajo na apartheid – in to je beseda, ki je ne uporabljamo brez premisleka.
Mednarodna skupnost, še posebno Evropska unija, mora preprečiti razvoj takšnega scenarija zaradi zaščite dostojanstva in pravic Palestincev, prihodnosti izraelske demokracije in širšega mednarodnega reda na podlagi pravil.
Podpiramo izjavo visokega predstavnika Evropske unije Josepa Borrella, ki poudarja, da ostaja Evropska unija zavezana rešitvi z dvema državama, ki temelji na mejah, določenih leta 1967, skladno z mednarodnimi parametri. Popolnoma se strinjamo z Evropsko unijo, da izraelski »morebitni ukrepi v smeri priključitve ne bi mogli biti izvedeni brez nasprotovanja«, saj bi nasprotovali temeljnemu mednarodnemu pravilu, ki prepoveduje pridobivanje ozemlja z uporabo sile.
Glede na nujnost situacije pozivamo Evropo, da zavrne načrt ZDA kot podlago za pogajanja in takoj izvede učinkovite ukrepe za preprečitev nevarnosti priključitve – ter s tem zavaruje mednarodni red, ki temelji na pravilih.
S spoštovanjem,
Douglas Alexander, bivši minister brez listnice za Evropo, Združeno kraljestvo
Gro Harlem Brundtland, bivša premierka, Norveška
John Bruton, bivši premier, Irska
Micheline Calmy-Rey, bivša zvezna svetnica (zunanja ministrica), bivša predsednica, Švica
Ingvar Carlsson, bivši premier, Švedska
Włodzimierz Cimoszewicz, bivši zunanji minister in premier, Poljska
Daniel Cohn-Bendit, bivši sopredsednik Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze v Evropskem parlamentu
Joe Costello, bivši minister za trgovino in razvoj in bivši predsednik odbora za evropske zadeve, Irska
Willy Claes, bivši zunanji minister in generalni sekretar Nata, Belgija
Massimo d’Alema, bivši zunanji minister in premier, Italija
Teresa Patrício de Gouveia, bivša zunanja ministrica, Portugalska
Ruth Dreifuss, bivša zvezna svetnica in predsednica, Švica
Alan Duncan, bivši minister brez listnice za mednarodni razvoj, Združeno kraljestvo
Jan Eliasson, bivši zunanji minister in predsednik skupščine ZN, Švedska
Uffe Ellemann-Jensen, bivši zunanji minister in predsednik evropskih liberalcev, Danska
Benita Ferrero-Waldner, bivša zunanja ministrica in evropska komisarka za zunanje odnose, Avstrija
Lena Hjelm-Wallen, bivša zunanja ministrica in podpredsednica vlade, Švedska
Tom Kitt, bivši minister brez listnice za čezmorski razvoj in človekove pravice, Irska
Bert Koenders, bivši zunanji minister, Nizozemska
Martin Liedegaard, bivši zunanji minister, Danska
Mogens Lykketoft, bivši zunanji minister in predsednik skupščine ZN
Sven Mikser, bivši zunanji minister, Estonija
Per Stig Møller, bivši zunanji minister, Danska
Holger K. Nielsen, bivši zunanji minister, Danska
Marc Otte, bivši posebni predstavnik EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, Belgija
Chris Patten, bivši podpredsednik Evropske komisije
Jacques Poos, bivši zunanji minister, Luksemburg
Vesna Pusić, bivša zunanja ministrica in podpredsednica vlade, Hrvaška
Mary Robinson, bivša predsednica in visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice
Karel Schwarzenberg, bivši zunanji minister in podpredsednik vlake, Češka republika
Robert Serry, bivši posebni koordinator ZN za mirovni proces na Bližnjem vzhodu
Javier Solana, bivši zunanji minister, generalni sekretar Nata in visoki predstavnik EU za splošno zunanjo in varnostno politiko, Španija
Michael Spindelegger, bivši zunanji minister in podkancler, Avstrija
Jack Straw, bivši zunanji minister, Združeno kraljestvo
Erkki Tuomioja, bivši zunanji minister, Finska
Ivo Vajgl, bivši zunanji minister, Slovenija
Jozias van Aartsen, bivši zunanji minister, Nizozemska
Frank Vandenbroucke, bivši zunanji minister, Belgija
Hubert Vedrine, bivši zunanji minister, Francija
Načrt je v nasprotju z mednarodno dogovorjenimi parametri za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, veljavnimi sklepi Združenih narodov, vključno s Sklepom Varnostnega sveta 2334 in najosnovnejšimi načeli mednarodnega prava. Namesto spodbujanja miru prinaša tveganje podžiganja konflikta – na račun tako izraelskih kot tudi palestinskih civilistov ter z velikim vplivom na Jordanijo in širšo regijo. V regiji, Evropi in Združenih državah Amerike je ta načrt naletel na široko nasprotovanje.
Omogoča namreč priključitev velikih in ključnih delov okupiranega palestinskega ozemlja ter legitimira in spodbuja ilegalno izraelsko naseljevanje. Priznava samo eno stran zahtev glede Jeruzalema in ne ponuja pravične rešitve za problem palestinskih beguncev. Njegova projekcija vsebuje prihodnjo palestinsko »državo« brez nadzora in neodvisne oblasti nad razdrobljenim ozemljem. Zemljevid, ki ga predstavlja načrt, predlaga palestinske enklave pod stalnim izraelskim vojaškim nadzorom, ki grozljivo spominjajo na južnoafriške bantustane.
Peace to Prosperity ni načrt za pot do življenjske rešitve z dvema državama, niti za kakršno koli drugo legitimno rešitev konflikta. Načrt predvideva formalizacijo trenutne resničnosti na okupiranem palestinskem ozemlju, v kateri dva naroda živita drug ob drugem brez enakih pravic. Takšen izid ima značilnosti, ki spominjajo na apartheid – in to je beseda, ki je ne uporabljamo brez premisleka.
Mednarodna skupnost, še posebno Evropska unija, mora preprečiti razvoj takšnega scenarija zaradi zaščite dostojanstva in pravic Palestincev, prihodnosti izraelske demokracije in širšega mednarodnega reda na podlagi pravil.
Podpiramo izjavo visokega predstavnika Evropske unije Josepa Borrella, ki poudarja, da ostaja Evropska unija zavezana rešitvi z dvema državama, ki temelji na mejah, določenih leta 1967, skladno z mednarodnimi parametri. Popolnoma se strinjamo z Evropsko unijo, da izraelski »morebitni ukrepi v smeri priključitve ne bi mogli biti izvedeni brez nasprotovanja«, saj bi nasprotovali temeljnemu mednarodnemu pravilu, ki prepoveduje pridobivanje ozemlja z uporabo sile.
Glede na nujnost situacije pozivamo Evropo, da zavrne načrt ZDA kot podlago za pogajanja in takoj izvede učinkovite ukrepe za preprečitev nevarnosti priključitve – ter s tem zavaruje mednarodni red, ki temelji na pravilih.
S spoštovanjem,
Douglas Alexander, bivši minister brez listnice za Evropo, Združeno kraljestvo
Gro Harlem Brundtland, bivša premierka, Norveška
John Bruton, bivši premier, Irska
Micheline Calmy-Rey, bivša zvezna svetnica (zunanja ministrica), bivša predsednica, Švica
Ingvar Carlsson, bivši premier, Švedska
Włodzimierz Cimoszewicz, bivši zunanji minister in premier, Poljska
Daniel Cohn-Bendit, bivši sopredsednik Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze v Evropskem parlamentu
Joe Costello, bivši minister za trgovino in razvoj in bivši predsednik odbora za evropske zadeve, Irska
Willy Claes, bivši zunanji minister in generalni sekretar Nata, Belgija
Massimo d’Alema, bivši zunanji minister in premier, Italija
Teresa Patrício de Gouveia, bivša zunanja ministrica, Portugalska
Ruth Dreifuss, bivša zvezna svetnica in predsednica, Švica
Alan Duncan, bivši minister brez listnice za mednarodni razvoj, Združeno kraljestvo
Jan Eliasson, bivši zunanji minister in predsednik skupščine ZN, Švedska
Uffe Ellemann-Jensen, bivši zunanji minister in predsednik evropskih liberalcev, Danska
Benita Ferrero-Waldner, bivša zunanja ministrica in evropska komisarka za zunanje odnose, Avstrija
Lena Hjelm-Wallen, bivša zunanja ministrica in podpredsednica vlade, Švedska
Tom Kitt, bivši minister brez listnice za čezmorski razvoj in človekove pravice, Irska
Bert Koenders, bivši zunanji minister, Nizozemska
Martin Liedegaard, bivši zunanji minister, Danska
Mogens Lykketoft, bivši zunanji minister in predsednik skupščine ZN
Sven Mikser, bivši zunanji minister, Estonija
Per Stig Møller, bivši zunanji minister, Danska
Holger K. Nielsen, bivši zunanji minister, Danska
Marc Otte, bivši posebni predstavnik EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, Belgija
Chris Patten, bivši podpredsednik Evropske komisije
Jacques Poos, bivši zunanji minister, Luksemburg
Vesna Pusić, bivša zunanja ministrica in podpredsednica vlade, Hrvaška
Mary Robinson, bivša predsednica in visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice
Karel Schwarzenberg, bivši zunanji minister in podpredsednik vlake, Češka republika
Robert Serry, bivši posebni koordinator ZN za mirovni proces na Bližnjem vzhodu
Javier Solana, bivši zunanji minister, generalni sekretar Nata in visoki predstavnik EU za splošno zunanjo in varnostno politiko, Španija
Michael Spindelegger, bivši zunanji minister in podkancler, Avstrija
Jack Straw, bivši zunanji minister, Združeno kraljestvo
Erkki Tuomioja, bivši zunanji minister, Finska
Ivo Vajgl, bivši zunanji minister, Slovenija
Jozias van Aartsen, bivši zunanji minister, Nizozemska
Frank Vandenbroucke, bivši zunanji minister, Belgija
Hubert Vedrine, bivši zunanji minister, Francija
