Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Gostujoče pero

(KOMENTAR) Zakaj smo spremenili obrestne mere

Dosegli smo že velik napredek, vendar boj z inflacijo še ni končan.
Eden od razlogov za skokovit porast inflacije je bila ruska neupravičena invazija na Ukrajino. FOTO: Reuters
Eden od razlogov za skokovit porast inflacije je bila ruska neupravičena invazija na Ukrajino. FOTO: Reuters
Christine Lagarde
8. 6. 2024 | 05:00
5:35

Pred dvema letoma smo začeli zviševati obrestne mere denarne politike, ker je bila inflacija veliko previsoka. Do danes so se razmere izboljšale. Čeprav nekatere cene še vedno izrazito rastejo, še posebno v storitvenem sektorju, se je inflacija na splošno precej znižala. Trenutno je na dobri poti, da prihodnje leto doseže dva odstotka, kar je ciljna raven naših prizadevanj za stabilnost cen.

Znižanje inflacije je omogočilo, da ECB zniža obrestne mere, zato smo v četrtek ključno obrestno mero, ki je devet mesecev znašala štiri odstotke, znižali za 0,25 odstotne točke. To pomeni, da si bodo ljudje in podjetja lahko ceneje izposodili denar oziroma najeli posojilo za naložbe.

Naša odločitev zaznamuje pomemben trenutek v boju proti inflaciji.

Julija 2022 smo začeli zviševati obrestne mere. To je bil del faze, ki jo strokovnjaki imenujejo zaostrovanje denarne politike. Če si izposodim primerjavo z avtomobilom, je to tako, kot da bi voznik pritisnil na zavoro. Obrestne mere smo zviševali najhitreje do zdaj, saj smo jih v dobrem letu za 4,5 odstotne točke. Ukrepali smo odločno, ker se je inflacija preveč zvišala in oktobra 2022 dosegla rekordnih 10,6 odstotka.

Christine Lagarde. FOTO: Kirill Kudryavtsev/AFP
Christine Lagarde. FOTO: Kirill Kudryavtsev/AFP
Eden od razlogov za skokovit porast inflacije je bila ruska neupravičena invazija na Ukrajino, ki je povzročila strmo zvišanje cen energije in hrane. Poleg tega so številna podjetja težje pridobila opremo, materiale in rezervne dele, ki so jih potrebovala, zato so se problemi, ki so se pojavili že med pandemijo, še zaostrili.

Spopadli smo se tudi z resnim tveganjem, da bodo ljudje začeli razmišljati, da je visoka inflacija postala nekaj običajnega. To bi pomenilo, da jo podjetja vzamejo kot standard pri določanju cen ter delavci pri pogajanjih o plačah. V takem primeru bi se visoka inflacija trajno zažrla v gospodarstvo.

Zato smo morali storiti vse, kar je bilo potrebno, da bi se takšni nevarnosti izognili. Naša dolžnost do Evropejcev je, da inflacijo ohranjamo nizko in stabilno. Zavedamo se tudi stresa, ki ga je naraščanje inflacije in posledično zviševanje obrestnih mer povzročilo nekaterim ljudem in podjetjem. Posojila podjetjem in hipotekarna posojila so se zelo podražila. Vse je postalo dražje, toda dohodki – plače in pokojnine – niso dohitevali rasti cen, vsaj ne na začetku.

Z odločnim ukrepanjem smo zagotovili, da visoka inflacija ni trajala predolgo. Do septembra lani se je inflacija znižala na 5,2 odstotka, kar je približno polovica rekordne vrednosti eno leto pred tem. Nevarnost, da bi ljudje pričakovali visoko inflacijo, je v glavnem prešla.

To nam je omogočilo, da vstopimo v naslednjo fazo denarne politike: fazo, ko smo obrestne mere ohranjali nespremenjene, ko torej nismo niti povečevali pritiska na zavoro niti ga nismo popuščali. Bili smo sicer prepričani, da obrestne mere prispevajo k zniževanju inflacije, vendar je bila ta še vedno previsoka, da bi si lahko oddahnili. V takšnih razmerah bi bilo neprimerno, če bi začeli prezgodaj zniževati obrestne mere.

Danes pa vidimo napredek na številnih področjih. Inflacija se je znižala na 2,6 odstotka, kar pomeni, da je spet za polovico nižja. Trenutno je na dobri poti, da bo v drugi polovici prihodnjega leta dosegla dva odstotka. Pri tem naša denarna politika zelo veliko prispeva k vrnitvi inflacije na ciljno raven. Z znižanjem obrestnih mer smo tako sklenili, da omilimo stopnjo restriktivnosti denarne politike.

Vseeno nas čaka še dolga pot, preden bomo inflacijo pregnali iz gospodarstva. In ne bo šlo popolnoma gladko. Potrebni bodo budnost, predanost in vztrajnost.

Obrestne mere bodo torej morale ostati restriktivne tako dolgo, kolikor bo treba, da trajno zagotovimo cenovno stabilnost. Z drugimi besedami, še vedno bomo morali nekaj časa držati nogo na zavori, vendar nanjo ni treba več pritiskati tako močno kot prej.

Naše prihodnje odločitve o denarni politiki bodo odvisne od treh stvari: ali se inflacija še naprej pravočasno približuje ciljni ravni, ali skupni cenovni pritiski v gospodarstvu popuščajo in ali denarna politika še vedno učinkovito kroti inflacijo. Od teh dejavnikov bo odvisno, ali lahko še bolj popustimo pritisk na zavoro.

Dosegli smo že velik napredek, vendar boj z inflacijo še ni končan. Kot varuhi evra smo odločeni zagotoviti nizko in stabilno inflacijo v korist vseh Evropejcev.

***

Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva. 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine