Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Gostujoče pero

Žalost in ogorčenje, protest in solidarnost

Enačenje specifične politične garniture z judovstvom ni le netočno in zavajajoče, ampak tudi zelo nevarno na več ravneh.
Verjetnost genocida je v svoji odločbi 26. januarja letos ugotovilo tudi Meddržavno sodišče v Haagu. FOTO: Ramon Van Flymen/AFP
Verjetnost genocida je v svoji odločbi 26. januarja letos ugotovilo tudi Meddržavno sodišče v Haagu. FOTO: Ramon Van Flymen/AFP
Aleš Završnik
14. 5. 2024 | 05:00
14. 5. 2024 | 09:31
5:49

Raziskovalci Inštituta za kriminologijo izražamo žalost in ogorčenje nad položajem v Gazi ter na preostalih okupiranih palestinskih območjih. Pridružujemo se številnim opozorilom, da to, kar se dogaja v Gazi, izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja genocida. Verjetnost genocida je v svoji odločbi 26. januarja letos ugotovilo tudi Meddržavno sodišče v Haagu.

Hkrati izražamo resno zaskrbljenost nad propagiranjem enostranskega narativa o položaju z omejevanjem pravic do svobode izražanja in mirnih protestov, zagotovljenih z nacionalnimi ustavami, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah. Omejevanju teh pravic smo priča v državah zahodnega sveta, vključno z nekaterimi državami Evropske unije.

Zaskrbljeni smo zaradi zatiranja miroljubnih študentskih in drugih protestov z uporabo sile, arbitrarnih aretacij protestnikov, kriminalizacije protestnih sloganov ter odpovedi in prepovedi številnih akademskih, umetniških in drugih dogodkov, ki si prizadevajo za odprto razpravo o sedanjih razmerah v Gazi in na drugih okupiranih palestinskih ozemljih. Mislimo, na primer, na prepoved nedavnega kongresa o Palestini v Berlinu, odpovedi pogodb o delovnem razmerju kritikom ravnanj izraelske vlade na univerzah in drugih znanstveno-raziskovalnih organizacijah, na zavrnitev objav akademskih člankov, ki obravnavajo omenjeno tematiko, in druga represivna ravnanja nekaterih državnih organov, ki pomenijo velike posege v temeljne pravice posameznikov.

image_alt
Zasedba FDV se je končala, boj študentov se nadaljuje

Nazadnje izražamo solidarnost in podporo globalnim študentskim protestom, ki obsojajo izraelsko nasilje, okupacijo in genocid ter zahtevajo premirje, vključno s slovenskimi študenti, ki so se jim pridružili. FOTO: Črt Piksi
Nazadnje izražamo solidarnost in podporo globalnim študentskim protestom, ki obsojajo izraelsko nasilje, okupacijo in genocid ter zahtevajo premirje, vključno s slovenskimi študenti, ki so se jim pridružili. FOTO: Črt Piksi

Nesprejemljivo je, da se tudi v državah Evropske unije nad akademiki, ki opozarjajo na grozote, ki jih Izrael izvaja v Gazi, izvajajo neformalni prikriti nadzor na javnih in celo zasebnih družbenih omrežjih, hudi pritiski in sankcije v obliki odpovedi akademskih udejstvovanj, zaposlitev ali celo aretacij. Akademsko okolje je in mora ostati primarni prostor za svobodno oblikovanje in izražanje (kritične) misli, vsak akademik pa ima v svojem delovanju ne le pravico, ampak tudi dolžnost odzivanja na resne družbene probleme s svojega raziskovalnega področja znotraj relevantnega zgodovinskega in družbenega konteksta. Inštitut za kriminologijo trdno podpira vse domače in tuje akademike, ki jim je kljub bolj ali manj očitnim pritiskom in sankcijam uspelo zbrati pogum in nadaljevati svoje delo.

Pozivamo k varovanju akademske svobode ter splošne svobode izražanja in protesta državnih organov in javnih institucij, ki morajo zagotavljati pogoje za varno in kakovostno akademsko delo. Menimo, da bi Slovenija kot država članica Evropske unije morala jasno izraziti skrb nad tovrstnim dogajanjem v preostalih članicah EU, še posebno v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem, saj ima napad na akademsko svobodo v eni državi članici uničujoče učinke za celotno akademsko skupnost Evropske unije.

image_alt
Obleganje univerz

Aleš Završnik. FOTO: Jure Eržen
Aleš Završnik. FOTO: Jure Eržen
Pri tem ugotavljamo, da omenjeni posegi v temeljne človekove pravice in svoboščine pogosto temeljijo na neupravičeni instrumentalizaciji obtožb antisemitizma. Antisemitizem je vrsta rasističnega sovraštva, ki se je do skrajnosti materializiral v nacističnem holokavstu, ter je kot tak nesprejemljiv in nevaren. Kljub porazu nacizma v drugi svetovni vojni pa je v družbi še zelo prisoten, zato je nujno vsakršne primere antisemitizma strogo obsoditi in se nanje ustrezno, tudi (kazensko)pravno odzvati.

Absurdno pa je enačenje kritike dejanj države Izrael z antisemitizmom. To enačenje specifične politične garniture z judovstvom ni le netočno in zavajajoče, ampak tudi zelo nevarno na več ravneh, tako za judovsko populacijo kot tudi za nujno demokratično javno razpravo, ki postane s tem zelo omejena. Najhujše posledice pa ima tovrstna zloraba izraza antisemitizem seveda za Palestince, saj jih oropa pravice do jasnega opozarjanja na lastno trpljenje in nazadnje pravice do življenja. Na Inštitutu za kriminologijo zato odločno zavračamo instrumentalizacijo IHRA definicije antisemitizma, usmerjeno v utišanje glasov, kritičnih do dejanj države Izrael.

Nazadnje izražamo solidarnost in podporo globalnim študentskim protestom, ki obsojajo izraelsko nasilje, okupacijo in genocid ter zahtevajo premirje, vključno s slovenskimi študenti, ki so se jim pridružili. Poudarjamo, da sta svoboda izražanja in protesta temeljni človekovi pravici in eden od ključnih stebrov demokratične družbe.

Izjavo Inštituta za kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani o situaciji v Gazi in na preostalih okupiranih območjih Palestine ter s tem povezanih kršitvah temeljnih človekovih pravic in svoboščin znotraj Evropske unije so soglasno sprejeli in podpisali vsi raziskovalke in raziskovalci inštituta.

***

Aleš Završnik, direktor Inštituta za kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva. 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine