V nadaljevanju preberite:

Arhitektura je obsojena na bleščavo in nevarno bližino oblasti. Za gradnjo in prenovo stavb je potreben nadzor nad ozemljem in surovinami, sposobnost organiziranja in vodenja delovne sile ter sofisticirano znanje, vse to pa poseduje samo oblast. Če oblast ni vselej naročnik novogradenj, pa je vedno vsaj nadzornik nad gradnjo in podiranjem stavb. Monopol nad nasiljem je sestavni del definicije sodobne države. Eden izmed znakov suverene oblasti pa je že od srednjega veka tudi monopol nad dovoljenji, kdo lahko gradi in kje – ter katero stavbo je treba podreti. O razmerju med oblastjo in arhitekturo smo v slovenščini pred kratkim dobili odlično knjigo prispevkov svetovnih arhitekturnih teoretikov in filozofov, ki jo je uredila Mateja Kurir. Istočasno pa pri sprejemanju odločitev, katera naselja bo treba po uničujočih avgustovskih poplavah podreti in njihove prebivalce preseliti na nove lokacije, spremljamo sodobno manifestacijo monopola države nad gradnjo in podiranjem objektov.