Potrebujemo spomenik, ob katerem bomo lahko premišljevali, se spominjali (in pozabljali), se v miru jezili ter počastili vse, kar je treba.
V nadaljevanju preberite:
Ob vračanju v normalnost potrebujemo – pomp! Nekako tako kot vsako kaznovanje potrebuje nedvoumen konec – saj se sicer slabi občutki lahko podaljšujejo v neskončnost. Čeprav bi bilo predrzno o epidemiji govoriti kot o kakršni koli kazni človeštvu in četudi gre bolj za tragično nepriliko usode kot za kaj drugega, mora imeti jasen zaključek. V nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da bomo sčasoma sicer res zaživeli razmeroma običajen življenjski utrip, a preprosto ne bomo vedeli, da je na urniku spet nenehno veselje. – V bistvu govorimo o umetnosti praznovanja.
Komentarji