Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

(KOLUMNA) Nemci in električna energija

Zelo pomembno je, da zakonodajalec reagira, ko grozi visoka rast cen električne energije za gospodinjstva, ki je tretirana kot neke vrste socialna dobrina.
Bojan Ivanc FOTO: Matej Družnik/Delo
Bojan Ivanc FOTO: Matej Družnik/Delo
9. 7. 2024 | 05:00
6:12

V nadaljevanju preberite:

Obdobje zniževanja rasti stopnje inflacije je v povprečju med potrošniki dobro sprejeto in trend je ugoden tako v območju evra kot v Sloveniji. Na letni ravni so bile v območju evra cene junija višje za 2,5 odstotka, pri čemer so glavnino (skoraj tri četrtine) dviga prispevale storitve, ki so bile dražje za 4,1 odstotka, petino kategorija hrane, alkohola in tobaka (2,5 odstotka višje cene) in sedem odstotkov proizvedeno blago (0,7 odstotka višje cene). Cene energentov, ki sicer predstavljajo desetino košarice povprečnega potrošnika v območju evra, se v enem letu skoraj niso spremenile.

Pogled na zaupanje potrošnikov v območju evra je pričakovano nasproten prej opisanemu umirjanju rasti cen, saj to spremlja rast optimizma. Indikator je bil najnižji (in s tem pesimizem največji) septembra 2022, na vrhuncu energetske krize, od takrat pa se je bistveno izboljšal predvsem v zadnjem četrtletju 2022 in prvi polovici leta 2023, ko so se cene energentov začele zniževati. V tem času je bilo stanje na trgu dela dobro, plače so se zviševale (realno bolj malo zaradi visoke rasti cen), vendar se je pesimizem potrošnikov kljub temu izboljšal šele potem, ko je bilo jasno, da je najtežji del energetske krize za nami. Navedeni vzorec je spodbudil raziskovalce k proučevanju povezav med cenami energentov in obnašanjem potrošnikov in podjetij, pri čemer so prišli do zanimivih ugotovitev, ki so oddaljene od teorije racionalnih pričakovanj.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine