Oprostite, turisti, preveč vas je

Najprej obljube, po volitvah pa je, kot je. Italijanski pregovor pravi: Kdor ga je videl, ga je videl.
Fotografija: Lahko imamo gnečo, ali pa nadzorovano gnečo. Kakor nam drago. Foto Tomi Lombar
Odpri galerijo
Lahko imamo gnečo, ali pa nadzorovano gnečo. Kakor nam drago. Foto Tomi Lombar

Pred dnevi nas je poklicala ogorčena Portorožanka, ki je v domačem kraju dobila kazen na avtu, ker je parkirala na napačnem mestu. Jezila se je na redarje, ki niso bili uvidevni, saj je parkirala tako, da ni motila preostalega prometa. Naj se še tako trudimo razumeti domačinko, ki jo duši pretirana turistična gneča in zahteva redarsko izjemo, ji ne moremo dati prav. Če bi dovolili parkirati na neprimernih mestih njej, bi morali vsem. In smo tam, kjer so muhe.

Portorožanka je za nameček podpornica prav tistih strank v občini, ki imajo škarje in platno v rokah in bi lahko kaj ukrenile proti nekajkratnemu preseganju prostorskih možnosti kraja. Pa tega ne storijo. In nikomur se nič ne zgodi. Ljudje se raje jezijo na redarje. Kaj pa okolje, živali, voda, zrak, hrup, stranišča, smeti? Kaj, če bi se zaradi pretirane gneče komu kaj zgodilo in reševalci ne bi mogli pravočasno do ponesrečenca ali bolnika?

Podobne težave imajo poleti tudi drugod. Na Vršiču je parkirni kaos. Župan pravi, da bi občina že zdavnaj naredila red, ampak cesta je državna. V Bohinju bi pretirano gnečo turistov ustavili z zapornicami. Sprejeli bi omejeno število gostov, ko prostora zmanjka, bi »vrata« zaprli. Tako je v kinodvorani, v gledališču, na stadionu, na avtobusu, vlaku, letalu ... Pa se nihče ne jezi. V lepih, starih časih smo se na Mangart peljali po mili volji in kar na slepo. Na najvišji cesti v Sloveniji so postavili zapornico in števec. Na Mangartsko sedlo lahko zdaj pelje zgolj omejeno število avtov in po plačilu vstopnine. Ko je avtov preveč, voznike preusmerijo na parkirišče in jim ponudijo vožnjo z avtobusom. Turistični volk sit, Mangartsko sedlo razmeroma celo. Enostavno kot fižol. Tudi v dolini Vrat so postavili števec in opozorilo, kdaj je obiskovalcev preveč. Le da števca in omejitev turisti še ne vidijo najbolje.

Seveda se bodo česa podobnega morali spomniti tudi v Bohinju, Portorožu, Piranu, pred novo koprsko plažo v Žusterni in še kje. Dokler ne bodo imeli dovolj parkirišč, bodo organizatorji množičnih prireditev morali skrbeti za parkirni red. Magari zunaj kraja. Potem ne bi bilo nobene nuje, da bi ljudje parkirali na zelenici, pločniku, ob cesti in na drugih neprimernih mestih. Redarji ne bi kaznovali, ampak delali red.

image_alt
Ustavimo goloba!

V letošnji poletni suši zori nešteto modrosti, ki nam jih bodo že čez mesec ali dva servirali kandidati vseh barv, največji in menda resni borci za prijazno okolje in za najboljše življenje vseh človeških kobilic na tem svetu. Eno od logičnih spoznanj je, da ne morejo v Portorož ali v Bohinj povabiti 100.000 ljudi hkrati. Bo treba premisliti in določiti mejne vrednosti, koliko kobilic lahko pride na dan, na teden ali na sezono v določen kraj. Če se organizator prireditve, država ali občinska uprava ne bodo zmenili, bomo pač imeli to, kar imamo. Ampak v tem primeru ne hlinite zaskrbljenosti o varovanju okolja, ubogih živalic, rastlinic in vesolja nasploh, o demokraciji in redu. Uživajte v Indiji, zakaj pa ne!

Minule dni je televizijski dirigent Patrik Greblo, svetovalec sedanjega generalnega direktorja RTV, priznal, da bi rad dirigiral precej večjemu orkestru. Pomanjkanje vode, suša, inflacija, draginja, požar, vojna in še kuga ... so idealen čas za poplavo novih političnih asov, ki nam bodo v naslednjih treh mesecih ponudili najboljše recepte in načrte za prehod v rajsko deželo. Majhen problem je v tem, da bo med kandidati tudi precej takih, ki so se že doslej dodobra valjali v političnem močvirju, pa se ni ravno spremenilo na bolje.

Ampak beseda ni konj, še posebej ne beseda kandidatov. Oni lahko rečejo vse. Samo da lepo zveni. To dirigenti vedo. V boju za ljubi kruhek in večje parcele je pri nas dovoljeno vse. Morda ni odveč opozorilo na previdnost pred navalom prerokov, ki bodo že prihodnji mesec zamenjali množice turistov, kolone avtomobilov in zastoje na cestah. V Italiji so aretirali mrežo goljufov, ki so obljubljali davčni raj v neobstoječi državi na Antarktiki (in pobirali denar od naivnežev). Evo, v času volilnih kampanj obstajajo izjeme, zato v naslednjih mesecih ne bodo aretirali nikogar. V tem času si lahko izmislijo na stotine novih držav, izmislijo si lahko na stotine davčnih olajšav, rešitev finančne, energetske krize, odpravo tople grede in brezposelnosti na mah. Po volitvah pa je, kot je. Italijanski pregovor pravi: Kdor ga je videl, ga je videl. In velja eno samo pravilo: vsak glas šteje.

Preberite še: