V nadaljevanju preberite:

Mnenja o vplivu javnofinančnega primanjkljaja na ameriški BDP so različna, saj naj bi se po nekaterih ocenah ta do leta 2034 povečal na 122 do 130 odstotkov BDP, po mnenju sveta ekonomskih svetovalcev ameriškemu predsedniku, pa naj bi se ta celo znižal na 94 odstotkov BDP. Ocene temeljijo na relativno zahtevnih in negotovih predpostavkah, ki so odvisni tako od pričakovanj o realni rasti BDP kot od cenovnih gibanj v gospodarstvu, ki skupaj določajo nominalni BDP. Ta je tudi podlaga za davčne prilive in odlive. Višja rast cen v osnovi ugodno vpliva na zmanjševanje deleža dolga v BDP.

V tej matematiki pa pogreša ameriški predsednik še eno stvar, ki bi podala spodbudo domačemu povpraševanju in ki bi obenem zelo verjetno še dodatno oslabila dolar, vendar pocenila stroške zadolževanja.

Katero, izveste v nadaljevanju kolumne.