Premec v nebo
Trenutno je treba opustiti vse načrte in strategije cepljenja razen tiste osnovne, po kateri je treba čim prej precepiti vse starejše, vsaj tiste nad 60 let.
Odpri galerijo
Zdaj nismo glede epidemije nič bistveno na boljšem kot na začetku oktobra lani. FOTO: Leon Vidic/Delo
Samo nekaj tednov po tem, ko smo dobili občutek, da se okužbe z novim koronavirusom umirjajo in se bomo z napredovanjem cepljenja lahko vrnili k svojim primarnim nalogam – bakteriologi k bakterijam, imunologi k imunologiji, učitelji k študentom – so se številke dnevnih okužb začele spet dvigovati in se ni več mogoče slepiti, da drvimo proti novemu valu. Ki nam bo spet dvignil premec barke nekam proti nebu in nam potem zalil palubo do krme, kjer bomo nemočno vrteli krmilo, ki v takih razmerah seveda ne more prijeti in držati smeri, pa če imamo še tako dobre namene in želje.
Nova, angleška različica virusa nosi s seboj podobno neizprosno matematiko kot val, ki z ustavitvijo barke onesposobi njeno krmilo v nemočno igračko. Stari virus, s katerim smo se navadili vzpostavljati ravnovesje, je nadomestil nov, bolj nalezljiv, ki mu naš način vzpostavljenega ravnovesja služi kot odličen poligon za pospešeno kuženje. Številke so zato začele eksponentno rasti podobno, kot so začele konec septembra lani, ko smo se s počitniškimi navadami vrnili na delovna mesta, v šole in predavalnice ter naivno verjeli, da je virus čez poletje nekam izginil in se bo pozabil vrniti. Nič ni pozabil in v prihodnjih mesecih je nato sledil epidemiološki pekel z več tisoč žrtvami.
Zdaj nismo glede epidemije nič bistveno na boljšem kot na začetku oktobra lani, val nas je začel dvigovati in edina razlika, ki nas dela bolje opremljene za preživetje, je cepivo, ki ga oktobra lani še nismo imeli, zdaj pa je na voljo. Zaradi precepljenosti oskrbovancev v domovih za ostarele, se tam ni treba bati za množice novih žrtev in tudi precepljeni zdravstveni delavci bodo preprečili nevarnost za kuženje bolnikov v bolnišnicah.
Žal pa ni precepljena še velika populacija ljudi nad 60 let, ki bi se v primeru obsežnega vala okužb množično znašla v bolnišnicah, intenzivnih enotah in na pogrebih. Starost je pri covidu-19 daleč najbolj prevladujoč dejavnik tveganja za hud potek bolezni in smrt, vsi drugi dejavniki so daleč zadaj. Zato je zdaj, ko grozi nova poplava virusnih okužb, treba opustiti vse načrte in strategije cepljenja razen tiste osnovne, po kateri je treba čim prej precepiti vse starejše – vsaj tiste nad 60 let. Njihova ogroženost ob morebitnem zbolevanju daleč presega ogroženost zaradi kateregakoli drugega dejavnika, zato je treba do polne precepljenosti vseh starejših, ki se želijo cepiti, opustiti vse druge računice s cepljenjem poklicnih skupin, pomembnih za delovanje države, se bodo morali pač nekoliko dlje testirati – ko gre za življenja, postane vse drugo manj pomembno.
Žal so dogajanje s cepljenjem dodatno zapletle novice, da eno od dveh najpomembnejših cepiv, proizvajalca AstraZeneca, morda povzroča tromembolične zaplete pri mlajših ljudeh, predvsem ženskah. Sum so najprej sprožili v Avstriji, vzrok je bila smrt 49-letne medicinske sestre in razvoj pljučne embolije pri neki 35-letnici po cepljenju s tem cepivom. To je po EU sprožilo večjo pozornost do podobnih zapletov in te dni so nemški raziskovalci, ki so preverjali trideset hujših zapletov s strjevanjem krvi (po 1,6 milijona cepljenjih), pri tretjini sumljivih trombemboličnih primerov našli protitelesa, ki se vežejo na trombocite (na njihov receptor TF4) in so že od prej znana, da povzročajo trombotične zaplete (protitelesa HIT).
Tovrstna protitelesa so do zdaj največkrat nastajala kot redka posledica zdravljenja s heparinom (zdravilom proti strjevanju krvi) živalskega izvora, zato so nemški raziskovalci postavili hipotezo, da neka snov v cepivu ob vezavi na TF4 morda vzbudi nastanek patoloških protiteles podobno kot heparin. Ta snov bi lahko bila del virusnega vektorja (opičji adenovirus, morda tudi adenovirusni vektorji drugih cepiv), lahko pa bi protitelesa nastala tudi kot posledica intenzivnega vnetnega odziva, ki ga cepivo povzroči pri mlajših ljudeh – pri starejših je reaktogeni vnetni odziv po cepljenju namreč znatno manjši (in temu ustrezno manj vnetnih stranskih učinkov) – in tudi to bi lahko bil vzrok, da pri starejših tromemboličnih zapletov ni evidentiranih.
Seveda pa se ob poročilih o zapletih pojavljajo številna vprašanja, eno najpomembnejših je, zakaj niso podobnih zapletov opazili v Veliki Britaniji, kjer so precepili že več kot polovico prebivalstva, več kot trideset milijonov ljudi, in večino prav s cepivom proizvajalca AstraZeneca. Njihov sistem spremljanja zapletov je enakovreden spremljanju v EU. Zato bi pričakovali, da bi glede na množico precepljenih zdravstvenih delavk, podobne zaplete pri mlajših ženskah identificirali tudi tam. Pri tem je treba omeniti, da so v ZDA, kjer cepijo pretežno s cepivi mRNK, po cepljenju z njimi tudi opazili nekaj deset težjih trombotičnih zapletov pri ljudeh, pri katerih glede na zdravstveno stanje podobnih zapletov ne bi pričakovali.
Zato bo glede opažanja sicer zelo redkih zapletov (okoli 1/100.000) treba odgovoriti na veliko vprašanj, ki so pomembna za nadaljnje izvajanje cepljenja proti covidu-19. Po eni strani bo treba natančneje statistično utemeljiti morebitna odstopanja trombemboličnih zapletov od siceršnjih podobnih dogodkov v posameznih delih populacije, na primer pri mlajših ženskah. Po drugi strani pa bo mogoče zares temeljito pojasniti morebitne zaplete šele po tem, ko bo razčiščen njihov mehanizem. Če bi šlo zares za pojav protiteles HIT, bi lahko hitro analizirali, ali je nevarnost omejena na določeno populacijo ljudi. Po drugi strani pa bi tudi hitro postalo jasno, ali gre za pojav, vezan na cepivo AstraZeneca (ali celo zgolj na to cepivo iz določenih proizvodnih obratov tega cepiva), ali pa zaplete lahko povzročijo vsa vektorska cepiva (Johnson & Johnson, Sputnik) ali pa vsa cepiva proti covidu-19 ne glede na tehnološko platformo.
Medtem pa epidemija napreduje in je zato v vmesnem času edino smiselno ponuditi cepljenje starejšim, ki so brez vsakega dvoma zelo ogroženi, če dobijo covid-19.
***
Alojz Ihan, dr. medicinskih znanosti, imunolog, pisatelj in publicist.
Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč uredništva.
Nova, angleška različica virusa nosi s seboj podobno neizprosno matematiko kot val, ki z ustavitvijo barke onesposobi njeno krmilo v nemočno igračko. Stari virus, s katerim smo se navadili vzpostavljati ravnovesje, je nadomestil nov, bolj nalezljiv, ki mu naš način vzpostavljenega ravnovesja služi kot odličen poligon za pospešeno kuženje. Številke so zato začele eksponentno rasti podobno, kot so začele konec septembra lani, ko smo se s počitniškimi navadami vrnili na delovna mesta, v šole in predavalnice ter naivno verjeli, da je virus čez poletje nekam izginil in se bo pozabil vrniti. Nič ni pozabil in v prihodnjih mesecih je nato sledil epidemiološki pekel z več tisoč žrtvami.
Zdaj nismo glede epidemije nič bistveno na boljšem kot na začetku oktobra lani, val nas je začel dvigovati in edina razlika, ki nas dela bolje opremljene za preživetje, je cepivo, ki ga oktobra lani še nismo imeli, zdaj pa je na voljo. Zaradi precepljenosti oskrbovancev v domovih za ostarele, se tam ni treba bati za množice novih žrtev in tudi precepljeni zdravstveni delavci bodo preprečili nevarnost za kuženje bolnikov v bolnišnicah.
Žal pa ni precepljena še velika populacija ljudi nad 60 let, ki bi se v primeru obsežnega vala okužb množično znašla v bolnišnicah, intenzivnih enotah in na pogrebih. Starost je pri covidu-19 daleč najbolj prevladujoč dejavnik tveganja za hud potek bolezni in smrt, vsi drugi dejavniki so daleč zadaj. Zato je zdaj, ko grozi nova poplava virusnih okužb, treba opustiti vse načrte in strategije cepljenja razen tiste osnovne, po kateri je treba čim prej precepiti vse starejše – vsaj tiste nad 60 let. Njihova ogroženost ob morebitnem zbolevanju daleč presega ogroženost zaradi kateregakoli drugega dejavnika, zato je treba do polne precepljenosti vseh starejših, ki se želijo cepiti, opustiti vse druge računice s cepljenjem poklicnih skupin, pomembnih za delovanje države, se bodo morali pač nekoliko dlje testirati – ko gre za življenja, postane vse drugo manj pomembno.
Cepljenje šolskih delavcev proti Covid-19. FOTO: Blaž Samec/Delo
Žal so dogajanje s cepljenjem dodatno zapletle novice, da eno od dveh najpomembnejših cepiv, proizvajalca AstraZeneca, morda povzroča tromembolične zaplete pri mlajših ljudeh, predvsem ženskah. Sum so najprej sprožili v Avstriji, vzrok je bila smrt 49-letne medicinske sestre in razvoj pljučne embolije pri neki 35-letnici po cepljenju s tem cepivom. To je po EU sprožilo večjo pozornost do podobnih zapletov in te dni so nemški raziskovalci, ki so preverjali trideset hujših zapletov s strjevanjem krvi (po 1,6 milijona cepljenjih), pri tretjini sumljivih trombemboličnih primerov našli protitelesa, ki se vežejo na trombocite (na njihov receptor TF4) in so že od prej znana, da povzročajo trombotične zaplete (protitelesa HIT).
Tovrstna protitelesa so do zdaj največkrat nastajala kot redka posledica zdravljenja s heparinom (zdravilom proti strjevanju krvi) živalskega izvora, zato so nemški raziskovalci postavili hipotezo, da neka snov v cepivu ob vezavi na TF4 morda vzbudi nastanek patoloških protiteles podobno kot heparin. Ta snov bi lahko bila del virusnega vektorja (opičji adenovirus, morda tudi adenovirusni vektorji drugih cepiv), lahko pa bi protitelesa nastala tudi kot posledica intenzivnega vnetnega odziva, ki ga cepivo povzroči pri mlajših ljudeh – pri starejših je reaktogeni vnetni odziv po cepljenju namreč znatno manjši (in temu ustrezno manj vnetnih stranskih učinkov) – in tudi to bi lahko bil vzrok, da pri starejših tromemboličnih zapletov ni evidentiranih.
Seveda pa se ob poročilih o zapletih pojavljajo številna vprašanja, eno najpomembnejših je, zakaj niso podobnih zapletov opazili v Veliki Britaniji, kjer so precepili že več kot polovico prebivalstva, več kot trideset milijonov ljudi, in večino prav s cepivom proizvajalca AstraZeneca. Njihov sistem spremljanja zapletov je enakovreden spremljanju v EU. Zato bi pričakovali, da bi glede na množico precepljenih zdravstvenih delavk, podobne zaplete pri mlajših ženskah identificirali tudi tam. Pri tem je treba omeniti, da so v ZDA, kjer cepijo pretežno s cepivi mRNK, po cepljenju z njimi tudi opazili nekaj deset težjih trombotičnih zapletov pri ljudeh, pri katerih glede na zdravstveno stanje podobnih zapletov ne bi pričakovali.
Zato bo glede opažanja sicer zelo redkih zapletov (okoli 1/100.000) treba odgovoriti na veliko vprašanj, ki so pomembna za nadaljnje izvajanje cepljenja proti covidu-19. Po eni strani bo treba natančneje statistično utemeljiti morebitna odstopanja trombemboličnih zapletov od siceršnjih podobnih dogodkov v posameznih delih populacije, na primer pri mlajših ženskah. Po drugi strani pa bo mogoče zares temeljito pojasniti morebitne zaplete šele po tem, ko bo razčiščen njihov mehanizem. Če bi šlo zares za pojav protiteles HIT, bi lahko hitro analizirali, ali je nevarnost omejena na določeno populacijo ljudi. Po drugi strani pa bi tudi hitro postalo jasno, ali gre za pojav, vezan na cepivo AstraZeneca (ali celo zgolj na to cepivo iz določenih proizvodnih obratov tega cepiva), ali pa zaplete lahko povzročijo vsa vektorska cepiva (Johnson & Johnson, Sputnik) ali pa vsa cepiva proti covidu-19 ne glede na tehnološko platformo.
Medtem pa epidemija napreduje in je zato v vmesnem času edino smiselno ponuditi cepljenje starejšim, ki so brez vsakega dvoma zelo ogroženi, če dobijo covid-19.
***
Alojz Ihan, dr. medicinskih znanosti, imunolog, pisatelj in publicist.
Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč uredništva.
