Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Proces

Avstrijski model kaže, da instrument pridobivanja gradbenega dovoljenja ni nujno povsem podrejen birokratskim absurdnostim, pa lahko kljub temu deluje.
Nekoč sem prebral, da če bi EU hotela zmanjšati obseg birokracije, bi morala zaposliti 150.000 novih birokratov. FOTO: Jure Eržen/delo
Nekoč sem prebral, da če bi EU hotela zmanjšati obseg birokracije, bi morala zaposliti 150.000 novih birokratov. FOTO: Jure Eržen/delo
5. 8. 2020 | 06:00
6:48
Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja je eden največjih dosežkov ureditve naše birokratske družbe. Labirint predpisov in postopkov je tako zapleten, da se le redkokdo znajde v njem. Ta labirint ves čas raste. Dograjujejo ga z novimi predpisi, ki včasih zanikajo prejšnje, včasih pa jih dodatno izpopolnijo v zamotanosti. Vendar instrument pridobivanja gradbenega dovoljenja ni od nekdaj tako zapleten. Pred časom mi je kolega arhitekt poslal neko vlogo za gradbeno dovoljenje iz leta 1906 (s pripisom, če bi kdaj prišlo prav za kakšen članek). Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je pred 114 leti obsegala le tri strani, na katerih so jasni načrti umestitve objekta v prostor, nekaj tlorisov in fasad, toliko, da si je mogoče jasno predstavljati, kaj bo zgrajeno. Nič več in nič ...

Sorodni članki

Premium
Matevž Granda, arhitekt in publicist, revija Outsider. Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine