Zaustavite demokracijo

Koprske volitve so sodniki osiromašili zaradi dvoma in ne zaradi dejstva.
Fotografija: Ne vemo, kako bi uživali v toliko praznikih demokracije. Foto Leon Vidic
Odpri galerijo
Ne vemo, kako bi uživali v toliko praznikih demokracije. Foto Leon Vidic

V trenutku slabosti se mi je zazdelo, da je demokracija, ki nam jo letos prodajajo na stojnicah in za vsakim spletnim vogalom, najverjetneje ušla izpod nadzora.

Več kot pol leta se že dajemo z volitvami in smo po desetih mesecih še vedno tam. Pravi ognjemet praznika demokracije pa šele pride. Dokler je zmagoval »neodvisni« kandidat, je bilo ozračje zmagoslavno pravljično. Boste videli v nedeljo, ko se bo zgodba malce obrnila, kakšne svinje so levuharski mediji, in kako stare sile kradejo volitve. Najmanj tako kot pri Trumpu in Bolsonaru.

Toliko demokracije naenkrat človeku očitno škodi. Še preden dobimo prvo predsednico, nas že dražijo z župani, pa svetniki, da krajevnih skupnosti niti ne omenjam. Na ves ta demokratični barok prilivajo še referendume. In to tri v paketu, v daljavi pa nam že zvonijo novi demokratični prazniki.

Pri preobilju naše demokracije so največje žrtve zgodovina, RTV in lepi medčloveški odnosi. Če namreč stokrat poslušamo do obisti neodvisnega kandidata, ki še ni izstopil iz SDS, mu res začnemo verjeti, da je neodvisen, brezmadežen, uravnotežen, pravičen, do vseh enak, moder, preudaren, idealen oče naroda. Niti sledu o sovražnem govoru, cinizmu, aroganci, maščevalnosti, avtokraciji, brutalnih spletnih umorih. Ko navrže, da si že od malih nog prizadeva za spravo naroda, skoraj nimamo izbire. Oni so za spravo, jo predlagajo, razumejo, čutijo, jo silijo onim drugim, ki pa se ves čas izmikajo, premišljajo, odlašajo, mencajo ... češ da gre za drugorazredno temo. Če si toliko želijo sprave, pomeni, da so dobri, verujoči, demokratični, humani. Oni drugi, oklevajoči, pa so zli že od nekdaj. Že med drugo vojno in po njej so metali ljudi v jame. Samo še 475-krat naj to ponovijo, pa bom verjel še jaz. Preprosto preslikana italijanska metoda, po kateri več ne veš, ali so torej Ljubljančani obdali Rim z bodečo žico in z vlaki vozili uboge Rimljane v taborišča ...

image_alt
Niti Vinko ni prerok doma

Edine žrtve so tudi vsi, ki so se v zadnjih dveh letih brez pravih kompetenc zaposlili na RTV. Še niso dobro ogreli novinarskega stolčka na Kolodvorski 2, že kričijo, da jih hoče nova oblast zamenjati. Bolj kričijo, več jih je na nacionalni televiziji. Stari novinarji so morda še trije ali štirje, druge so zmetali v TV-fojbe. Ti, ki so nekaj vedeli o novinarstvu, zmetani v luknje, niso žrtve. Žrtve so oni, ki so prišli po partijski liniji in nam zdaj prodajajo moda za ledvičke. Vprašajte Petra Jančiča! Zgodovina se je začela v hipu, ko je postal urednik, pred njim ni bilo nikogar in ničesar. On ni zamenjal nikogar. Nikoli. Svetnik v človeški podobi.

Morda tudi ne bi škodilo, če bi kar v ustavo zapisali, da bi za prihodnjih 30 let dali koprski občini ustavni mir. Samo v Kopru je ustavno sodišče (zaradi domnevne neustavnosti) kar dvakrat zadržalo volitve, pa to ostalih Slovencev sploh ni ganilo, saj se ni zgodilo njim. Kopru se lahko zgodi vse. Tudi, ko se v tej kadrovski suši zbere precej zanimiva skupina ljudi, ki je voljna poprijeti za politično delo. Pogosto slišimo, da si ugledneži ne želijo mazati rok s politiko. Potem pa sestavijo listo, na kateri mrgoli znanih imen, a je ne spustijo na volitve, ker na prijavne papirje nerodneži nečesa niso dovolj jasno (niti ne narobe) napisali. Saj verjamemo, da imajo volilna komisija, upravno sodišče in celo ustavno sodišče (vsi) formalno prav. Ampak spodrsljaj, ki se je očitno zgodil Listi zavedno, je nesorazmerno majhen v primerjavi s tem, kar izgublja demokracija. »V tem položaju smo se znašli zaradi dvoma in ne zaradi dejstva,« je strnil Rado Pišot. Ne trdim in ne verjamem, da bi novi zagnanci premaknili svet s tečajev, ampak da jim niti priložnosti za tekmo ne dajo, je pa žalostno. Še posebno ker bodo Koprčani spet priča staremu in dolgočasnemu spopadu, namesto da bi vsaj okusili še kaj drugega.

Demokracija škodi tudi cesti v Istro. Ker državna birokracija že 18 let mečka, ne zna in noče pripraviti primernega načrta tranzitne ceste v Istro, se manjši prizadeti del meščanov že dolgo spretno upira s predlogom, naj tranzit raje preusmerijo drugim pred nos, z roba mesta skozi gosto poseljeni Koper, čeprav po že zdaj preozki cesti in preozkem predoru. In čeprav bodo nov prostorski načrt kuhljali dodatnih 15 let. Če Koprčani ne znajo primerno pritisniti na državne birokrate, bodo imeli pač to, kar si zaslužijo, in Slovenci z njimi. Tako je to samo v demokraciji.

Preberite še: