Evropski način življenja

V Evropski uniji ni enotnega mnenja o reševanju migrantske problematike. Migranti iščejo nove poti in pritiskajo proti Evropi. Ta pa ne ve, kaj naj stori z njimi. Poseben problem so nezakonite migracije, ki so v središču pozornosti evropskih politikov in varnostnih organov. Ker se je pokazalo, da bodeča žica in panelne ograje niso pravi odgovor, rešitve iščejo na vseh koncih.

Na sarajevski konferenci so notranji ministri držav na balkanski migracijski poti od Avstrije do Grčije sprejeli ukrepe, ki jih morajo izvajati države same. Gre za dosledno in natančno registracijo vseh ilegalnih migrantov, izmenjavo informacij ter preprečevanje zlorab azilnih sistemov. Sklenili so tudi, da bodo dosledno izvajali dvostranske sporazume o vračanju, in okrepili vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito v tretje države.



Ker se stanje na »džamijski migracijski poti« slabša, se je posledično povečalo število prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji. Novi načini ilegalnih prehodov ne kažejo le na izjemno organiziranost tihotapcev, temveč postajajo nevarni za življenje migrantov. Če EU ne bo ustavila in nadzirala migracij na izvoru, jih bo morala z zaostrenimi ukrepi ustaviti na schengenskih zunanjih mejah. To bi pomenilo, da bo celotna regija postala hot spot, kar pomeni veliko varnostno tveganje.

Čeprav v EU že skoraj tri leta razmišljajo o vzpostavitvi centrov za migrante bliže izvoru migracij, ni znano, katere države so v igri. Tudi zaradi neizvedljive porazdelitve beguncev med državami, ki je povzročila delitve, se zavzemajo za sodelovanje z državami ob Sredozemskem morju, da bi preprečili, da bi se čolni z migranti sploh odpravili na pot. Z migracijsko krizo so se razširili populizem in strahovi. Le ugibamo lahko, kaj vse so pripravljeni narediti voditelji Evrope za ohranitev oblasti in »evropskega načina življenja«.