Kdo bo odprl denarnico

Iz Bruslja tokrat brez presenečenj. Odločitev evropske komisije o novih rokih in zavezah za prodajo največje državne banke je bila povsem usklajena z (zdajšnjo) uradno slovensko stranjo: na ministrstvu za finance so z odločbo komisije »zadovoljni«, iz državnega holdinga zadržano sporočajo, da se skupaj z bankirji intenzivno pripravljajo na jesensko prodajo vsaj polovice NLB, grožnja z vsiljeno prodajo dobičkonosne balkanske mreže pa ni več na mizi.

A komisija ima za nas pripravljeno tudi veliko palico: če Ljubljana spet ne bo spoštovala rokov, bo NLB prodajal skrbnik, izravnalni ukrepi – podaljšani in nekateri novi – pa bodo še naprej krnili delovanje naše največje banke, ki kljub vsem oviram, naloženim iz Bruslja, tudi letos dokaj uspešno posluje.

S sprejetjem zaščitnega zakona za NLB in blagoslovom komisije so na široko odprta vrata v novo privatizacijo NLB, drugo po letu 2002. Država je zdaj tudi na dobri poti, da si, ob nujnem blagoslovu ECB, morda že prihodnji mesec izplača tudi za dobrih 270 milijonov evrov preteklih dobičkov NLB. Res pa je, da ob prodaji banke v jesenskem časovnem oknu tudi kakšen nov zaplet ni povsem izključen – vsaj glede na politične afinitete nekaterih v naši novonastajajoči oblasti. A NLB, državo, predvsem pa davkoplačevalce bi zdaj vsak večji odmik od začrtane privatizacijske poti verjetno precej drago stal. Razmere za prodajo bank niso tako ugodne, kot so bile lani, ko je Cerarjeva vlada prodajo zaustavila. Geopolitična tveganja v svetu se večajo, na obzorju so spet krize posameznih držav. V tem novem kontekstu bi se morebitna politično nezanesljiva in tvegana Slovenija lahko hitro spet znašla na radarjih finančnih trgov.

Na drugi strani pa je zdaj lepa priložnost za vse, ki želijo, da NLB ostane v domači lasti. Predlagani način prodaje jim omogoča, da preidejo od besed k dejanjem – in odprejo denarnice.