Med plimo in oseko
Bolj kot veselijo podatki slovenske statistike, skrbijo izračuni nemške in italijanske.
Odpri galerijo
Slovenska gospodarska barka je lani kljub vse bolj nemirnim mednarodnim vodam ohranjala relativno dobro hitrost in na regatnem polju dohitevala jadrnico z evropsko zastavo. Lanska gospodarska rast je – po prvi oceni – celo nekoliko nad pričakovanji. A slovenska politika in gospodarstvo sta bolj kot zadovoljna s podatki slovenskega statističnega urada lahko zaskrbljena zaradi podatkov, ki so jih izračunali nemški in italijanski statistiki.
Rast slovenskega BDP za 4,5 odstotka je bila lani še več kot dvakrat višja od povprečja rasti v območju z evrom in Evropski uniji. Sedanja rast je zdrava, ne temelji na zadolževanju in je široko osnovana; k rasti pripomorejo izvoz, gradbeništvo, zasebna potrošnja.
Zadnje je pomembno predvsem zaradi manjših naročil iz tujine. Italija je konec lanskega leta že zdrsnila v tehnično recesijo, Nemčija pa je od te oddaljena v obsegu računovodske napake. Ohlajanje iz najpomembnejših evropskih gospodarstev, ki so tudi naše najpomembnejše partnerice, z zamikom prihaja v Slovenijo. To nakazujejo tudi podatki o rasti v zadnjem lanskem četrtletju.
V tem obdobju je bila rast BDP z izločenimi koledarskimi vplivi najnižja v zadnjih dveh letih in pol. Manj ugodno prihodnost nakazujejo tudi nižja izvozna pričakovanja podjetij in manjša prejeta naročila. Slovenija torej predvidoma kar nekaj časa ne bo več videla rasti, kakršna je bila lani.
Podjetja prihodnosti so na to pripravljena. V letih gospodarske rasti so razpršila tveganja, poiskala nove trge, vlagala v inovacije, razvoj in visoko tehnologijo, krepila blagovne znamke, se dvignila na globalnih verigah vrednosti, povečala dodano vrednost ter vlagala v kadre in okolje. Podjetja, ki domače naloge niso opravila, bi se v prihajajoči oseki lahko znašla na suhem.
Rast slovenskega BDP za 4,5 odstotka je bila lani še več kot dvakrat višja od povprečja rasti v območju z evrom in Evropski uniji. Sedanja rast je zdrava, ne temelji na zadolževanju in je široko osnovana; k rasti pripomorejo izvoz, gradbeništvo, zasebna potrošnja.
Zadnje je pomembno predvsem zaradi manjših naročil iz tujine. Italija je konec lanskega leta že zdrsnila v tehnično recesijo, Nemčija pa je od te oddaljena v obsegu računovodske napake. Ohlajanje iz najpomembnejših evropskih gospodarstev, ki so tudi naše najpomembnejše partnerice, z zamikom prihaja v Slovenijo. To nakazujejo tudi podatki o rasti v zadnjem lanskem četrtletju.
V tem obdobju je bila rast BDP z izločenimi koledarskimi vplivi najnižja v zadnjih dveh letih in pol. Manj ugodno prihodnost nakazujejo tudi nižja izvozna pričakovanja podjetij in manjša prejeta naročila. Slovenija torej predvidoma kar nekaj časa ne bo več videla rasti, kakršna je bila lani.
Podjetja prihodnosti so na to pripravljena. V letih gospodarske rasti so razpršila tveganja, poiskala nove trge, vlagala v inovacije, razvoj in visoko tehnologijo, krepila blagovne znamke, se dvignila na globalnih verigah vrednosti, povečala dodano vrednost ter vlagala v kadre in okolje. Podjetja, ki domače naloge niso opravila, bi se v prihajajoči oseki lahko znašla na suhem.