Nastavili so nam zrcalo, nismo lepi, lahko pa stopimo skupaj
Nihče ne beži iz vojne, revščine, lakote ali suše zato, ker bi se hotel še malo vojskovati.
Odpri galerijo
To niso begunci in ne migranti. To so ljudje. Nekomu hčere, sinovi, bratje, sestre, očetje, matere in prijatelji. FOTO: AP
Volitve so mimo. Mimo je čas, ko so vodilni možje vseh političnih opcij migrantske teme večinoma zlorabljali. Eni za strašenje ljudi pred trumami beguncev, migrantov in drugih drugačnih, drugi pa so te teme zlorabljali zgolj zato, da so pokazali, kako nehumani so nasprotniki, ki svarijo o varnostnih vprašanjih v zvezi z migracijami.
Zdaj, ko lahko končamo prepiranje o tej temi, je čas, da se najprej znotraj države in potem še s sosedami ter drugimi državami v regiji in Evropski uniji poskušamo čim prej dogovoriti, kako učinkoviteje reševati realne življenjske probleme. Migrantska kriza nam je vsem nastavila zrcalo in razkrila našo nezmožnost reševanja realnih problemov.
V soboto je ob obali Tunizije potonila ladja. Našli so 60 trupel, 52 ljudi še pogrešajo. Ob tej zgodbi včerajšnji incident na slovensko-hrvaški meji, ko je hrvaški policist v tla izstrelil dva opozorilna strela, da bi umiril napadalnega Iranca, sploh ni omembe vreden.
To niso begunci in ne migranti. To so ljudje. Nekomu hčere, sinovi, bratje, sestre, očetje, matere in prijatelji. Nihče ne odide od doma zato, ker mu je doma lepo. Nihče ne beži iz vojne, revščine, lakote ali suše zato, ker bi se hotel še malo vojskovati.
Seveda se med tisoč ljudmi, ki so že mesece na poti, najde tudi kdo, ki se je v prejšnjem življenju moral streljati, ki se je po sili razmer naučil vojskovati, ki je v težkih razmerah postal odvisnik in podobno. Takšni ljudje so, če so dovolj obupani, zelo vodljivi in pod vodstvom napačnih ljudi so hitro lahko nevarni. Ni se modro slepiti, da med begunci in migranti ni tudi nevarnih ljudi. Tako kot se ni treba slepiti, da na račun stiske teh ljudi dobro organizirani kriminalci ne zaslužijo nesramno velikega denarja.
Medtem ko mednarodne mreže tihotapcev ljudi nimajo velikih težav pri iskanju skupnega jezika na vsej poti od obal Afrike do severa Evrope, imajo ljudje, ki jih državljani evropskih držav plačujemo za dogovarjanje, resne težave z opravljanjem svojega dela. Potem ko so se včeraj na Brdu pri Kranju generalni direktorji policij iz držav ob balkanski migrantski poti razpravljali o ukrepih za omejitev migracij, bodo notranji ministri teh držav danes v Sarajevu razpravljali o »politično-strateških možnostih delovanja«. Pobudo pri krepitvi varovanja zunanjih meja EU prevzema Avstrija. Kot je včeraj v Bruslju sporočil avstrijski kancler Sebastian Kurz, želi Avstrija svoje predsedovanje EU, ki se bo začelo julija, izkoristiti za poenotenje Evrope v pristopu do migracij.
Kot rešitev je poudaril sodelovanje s sredozemskimi državami, da bi preprečili izplutje čolnov z migranti. Omenjal je tudi okrepljeno kadrovsko in finančno podporo evropski agenciji za zaščito meja Frontex. Rešene begunce bi bilo poleg tega treba prepeljati v azilni center zunaj EU. »Dobili bi zaščito, ne pa boljšega življenja v Avstriji, Nemčiji ali na Švedskem,« je menil Kurz. S tem, kako bi odpravili vzroke, zaradi katerih ti ljudje bežijo iz svojih držav, se avstrijski kancler seveda ne ukvarja.
Zdaj, ko lahko končamo prepiranje o tej temi, je čas, da se najprej znotraj države in potem še s sosedami ter drugimi državami v regiji in Evropski uniji poskušamo čim prej dogovoriti, kako učinkoviteje reševati realne življenjske probleme. Migrantska kriza nam je vsem nastavila zrcalo in razkrila našo nezmožnost reševanja realnih problemov.
V soboto je ob obali Tunizije potonila ladja. Našli so 60 trupel, 52 ljudi še pogrešajo. Ob tej zgodbi včerajšnji incident na slovensko-hrvaški meji, ko je hrvaški policist v tla izstrelil dva opozorilna strela, da bi umiril napadalnega Iranca, sploh ni omembe vreden.
To niso begunci in ne migranti. To so ljudje. Nekomu hčere, sinovi, bratje, sestre, očetje, matere in prijatelji. Nihče ne odide od doma zato, ker mu je doma lepo. Nihče ne beži iz vojne, revščine, lakote ali suše zato, ker bi se hotel še malo vojskovati.
Seveda se med tisoč ljudmi, ki so že mesece na poti, najde tudi kdo, ki se je v prejšnjem življenju moral streljati, ki se je po sili razmer naučil vojskovati, ki je v težkih razmerah postal odvisnik in podobno. Takšni ljudje so, če so dovolj obupani, zelo vodljivi in pod vodstvom napačnih ljudi so hitro lahko nevarni. Ni se modro slepiti, da med begunci in migranti ni tudi nevarnih ljudi. Tako kot se ni treba slepiti, da na račun stiske teh ljudi dobro organizirani kriminalci ne zaslužijo nesramno velikega denarja.
Medtem ko mednarodne mreže tihotapcev ljudi nimajo velikih težav pri iskanju skupnega jezika na vsej poti od obal Afrike do severa Evrope, imajo ljudje, ki jih državljani evropskih držav plačujemo za dogovarjanje, resne težave z opravljanjem svojega dela. Potem ko so se včeraj na Brdu pri Kranju generalni direktorji policij iz držav ob balkanski migrantski poti razpravljali o ukrepih za omejitev migracij, bodo notranji ministri teh držav danes v Sarajevu razpravljali o »politično-strateških možnostih delovanja«. Pobudo pri krepitvi varovanja zunanjih meja EU prevzema Avstrija. Kot je včeraj v Bruslju sporočil avstrijski kancler Sebastian Kurz, želi Avstrija svoje predsedovanje EU, ki se bo začelo julija, izkoristiti za poenotenje Evrope v pristopu do migracij.
Kot rešitev je poudaril sodelovanje s sredozemskimi državami, da bi preprečili izplutje čolnov z migranti. Omenjal je tudi okrepljeno kadrovsko in finančno podporo evropski agenciji za zaščito meja Frontex. Rešene begunce bi bilo poleg tega treba prepeljati v azilni center zunaj EU. »Dobili bi zaščito, ne pa boljšega življenja v Avstriji, Nemčiji ali na Švedskem,« je menil Kurz. S tem, kako bi odpravili vzroke, zaradi katerih ti ljudje bežijo iz svojih držav, se avstrijski kancler seveda ne ukvarja.
