Nove volitve, nič manjši izzivi

Pri iskanju večine v evropskem parlamentu bo najverjetneje odločilen vsak glas.
Fotografija: Karikatura: Marko Kočevar
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar

Po petnajstih letih v Evropski uniji se podajamo na četrte evropske volitve. Na zadnjih volitvah leta 2014 je na volišča na ravni celotne Unije odšlo 42 odstotkov volivk in volivcev, v Sloveniji le 24 odstotkov. Kljub debati, koliko in kako dobro smo izkoristili ponujene priložnosti ter koliko priložnosti smo kot periferna in na novo priključena članica sploh dobili, v Sloveniji prevladuje naklonjenost skupnosti. Skupnosti, ki je bila v zadnjem mandatu na preizkušnji. Voditelji pa so bolj ali manj uspešno poskušali iskati odgovore na ekonomsko krizo, obsežne migracije in napovedan sloves Velike Britanije, ki pa bo, kot vse kaže, vendarle izvedla volitve v evropski parlament.

Vodilni kandidati evropskih družin, ki se potegujejo za naslednika Jean-Clauda Junckerja, v teh dneh predstavljajo svoje prioritete. A zaradi nedorečenosti pravil igre ni jasno, ali bo kdo od naslednikov, ki nastopajo na soočenjih, sploh prevzel krmilo evropske komisije. Zakaj torej na volitve, če pravila niso dorečena? Četudi evropski komisar ne bo vodilni kandidat največje stranke, bodo o njem odločali predstavniki, ki bodo neposredno izvoljeni. V njihovih rokah – poleg evropske komisije in voditeljev držav članic – bodo tudi odgovori na prihajajoča vprašanja, za katera ne kaže, da bodo lažja kot v mandatu, ki se zaključuje. Evropski parlament bo glede na projekcije precej bolj razdrobljen, največji sredinski sili – evropska ljudska stranka in socialdemokrati – pa bosta izgubili večino. Iskanje večine in ad hoc zavezništva bodo še pomembnejši. Čeprav le osem glasov, ki bodo v bruseljskih in strasbourških klopeh zastopali tudi našo državo, bo zato še toliko bolj odločilnih. Kot so nas ponovno opomnile zadnje lokalne volitve, je res lahko odločilen prav vsak oddan glas.