Odgovornost »dobrohotnih sil« na Zahodnem Balkanu

Barbara Kramžar o nemškem pogledu na balkanske zdrahe zaradi meje.
Objavljeno
17. maj 2018 09.00
Posodobljeno
16. maj 2018 20.50
Nemčija se mora zavedati nujnosti svoje »dobrohotne« vloge, saj prazne prostore lahko zapolnijo nevarne sile. FOTO: AFP/Tobias Schwarz
Pod geslom »najprej Amerika« predsednika Donalda Trumpa dolgoletna »dobrohotna supersila« ZDA noče več opravljati mednarodne vloge, ki jo je odlikovala po drugi svetovni vojni, in nemška kanclerka Angela Merkel se dobro zaveda, kaj to pomeni. Ugotavlja, da ZDA ne bodo več kar tako varovale njene države in vse Evrope, priznava, da je naša soseščina vse manj varna. Nemčija se še obotavlja pred hitrim povečanjem obrambnega proračuna, a če se je česa naučila iz zgodovine, ne bo mogla večno čakati: ob vse bolj luknjastem varnostnem dežniku lahko šibkosti demokratičnih držav spet privlačijo brezvestne sile.

Vsaj v Evropi bi se morala Nemčija že zdaj zavedati nujnosti lastne »dobrohotne« vloge, saj prazne prostore tudi tu lahko zapolnijo nevarne sile. Gospodarska velikanka, ki se zelo kesa svojih zgodovinskih grehov, ima veliko moralno obveznost za mir in blagostanje na stari celini, a tudi gigantski lastni interes. Pri vprašanjih meje na Zahodnem Balkanu pa nemška kanclerka kljub temu ponavlja stališče predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, da brez njihovih rešitev nobena država s tega območja ne bo vstopila v Evropsko unijo. Kot velik uspeh navaja takšen sporazum med Kosovom in Črno goro, in to upravičeno. Nerešeno vprašanje dostopa na odprto morje med Slovenijo in Hrvaško, dveh članic Evropske unije, pa ni le slab zgled, ampak nevaren precedens.

Stališče, da so vsi vpleteni enako odgovorni za ureditev meja na območju, daje državi, ki ne spoštuje razsodbe mednarodnega arbitražnega sodišča, čeprav se je k temu obvezala v postopku vstopanja v EU, v roke odločanje o miru in blagostanju na celotnem Zahodnem Balkanu. Hrvaška nima urejene niti meje z Bosno in Hercegovino ter Srbijo, članstvo v EU pa ji daje močnejši položaj, zato je velika nevarnost, da bo tudi tam vsiljevala svojo premoč. Če bo s tem zadrževala pridružitveni proces teh držav, lahko sproži še nevarnejše plazove, že zato bi morale EU in najvplivnejše evropske države vztrajati pri uveljavljanju mednarodnih razsodb in sporazumov v Evropi in vsej EU.

Angela Merkel je med tistimi evropskimi voditelji, ki najbolj jasno prepoznavajo nevarno nestabilnost na Zahodnem Balkanu. Še več, z odprtjem meja za begunce leta 2015 je območje s Slovenijo vred rešila pred navalom, ki ga še najbogatejša evropska država obvladuje le z velikimi težavami in je za to plačala visoko politično ceno. Najbolj so jo napadali vzhodnoevropski nacionalisti, ki krila zdaj dvigujejo tudi na Zahodnem Balkanu in izkoriščajo tudi oklevanje EU pred uveljavitvijo arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Proces še ni končan, tisti, ki se zavzemajo za evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, pa ne bi smeli v isti koš metati nasprotnikov in zagovornikov vladavine prava.